Po podatkih SURS iz leta 2020 so zbiralci zbrali 302 toni odpadnega jedilnega olja in masti. Vprašanje pa je, koliko ga je steklo v odtoke in neposredno v naravo. Po izračunih portala Odpadno jedilno olje, je letna količina, ki bi jo lahko zbrali približno 10 milijonov litrov. Po podatkih SURS namreč vsak prebivalec Slovenije v povprečju na leto porabi 10 litrov olja, polovico od tega pa ni mogoče ločiti in zbrati.
Po podatkih ankete Zveze potrošnikov Slovenije sicer že 65 odstotkov vprašanih odpadno jedilno olje zbira in ga odnaša na za to primerno zbirno mesto. Ostali pa z odpadnim jedilnim oljem še vedno ne ravnajo pravilno, saj se niti ne zavedajo, da gre za nevaren odpadek, ki škoduje odtočnim cevem, še bolj pa vodi in naravi. Približno petina vprašanih ga zliva v odtoke, osem odstotkov ga odlaga neposredno v naravo, šest pa med mešane komunalne odpadke.
Zlivanje v odtoke in naravo je prepovedano
Takšno ravnanje ni le škodljivo, temveč je z uredbo o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi celo prepovedano. Ne sem se ga mešati z drugimi odpadki in odlagati v mešane in biološke komunalne odpadke. Prepovedano ga je zlivati v javno kanalizacijo, male komunalne čistilne naprave, vse vrste greznic, prav tako ga ne smemo odlagati na kompost ali ga zlivati v vode in neposredno v naravo.
Samo en liter jedilnega olja lahko namreč onesnaži 1000 litrov površinskih voda ali podtalnice. Olje se z vodo ne meša, temveč plava na njeni površini, s tem pa preprečuje prehod kisika in s tem življenje vodnih živali in rastlin.
Če ga zlivamo v odtoke, se bo nalagalo na stenah cevi, nase pa vezalo tudi druge nečistoče, zaradi česar je zamašitev sistema precej verjetna. Olje, ki po ceveh pride do čistilne naprave ali greznice, se tam, tako kot v vodi, izloči na površino, ter preprečuje prenos kisika do odplak, zaradi česar moti ali celo prekine proces razgradnje.
Tudi na kompostu ali drugje v naravi onemogoča naraven razkroj in delovanje mikroorganizmov, čez čas pa se spere do podtalnice, ki jo onesnaži. Podtalnica pa je pri nas glavni vir pitne vode.
Zgolj navodila niso dovolj
Jedilno olje je zato treba zbirati ločeno in odlagati v za to namenjene posode. Povejmo še, da je treba odpadno olje, preden ga doma zlijemo v namensko posodo ali kakšno drugo plastenko, precediti, da v njem ni nobenih ostankov hrane. Olje ne sme biti zmešano z vodo ali detergentom.
Težava pa je v tem, da uličnih namenskih posod ni dovolj, oziroma so od večine gospodinjstev precej oddaljene. V večini občin imajo na spletnih straneh komunalnih podjetij sicer objavljena navodila, kako ravnati z odpadnim jedilnim oljem in kam ga odlagati, vendar je to očitno premalo, da bi se še več gospodinjstev odločilo za to.
Tudi anketa ZPS potrjuje, da na območjih, kjer so nameščeni ulični zbiralniki odpadnega jedilnega olja, manj ljudi na napačen način odvrže odpadno jedilno olje.
V državi niti 500 uličnih zbiralnikov
Po podatkih spletnega portala Odpadno jedilno olje, kjer je objavljen tudi zemljevid namenskih uličnih posod za zbiranje jedilnega olja, je teh v celi Sloveniji nekaj manj kot 500. Tu lahko preverite, kje je vam najbližje zbirališče odpadnega olja.
V velikem delu države so bele lise, kjer uličnih zbiralnikov ni. Na teh območjih je treba odpadno jedilno olje zbrati v plastenkah ali steklenih kozarcih, potem pa odpeljati do najbližjega centra za zbiranje odpadkov, kar pa lahko pomeni precejšnjo razdaljo. Druga možnost je, da olje v gospodinjstvu zbirajo celo leto in počakajo na letno zbiralno akcijo, ki jo organizirajo komunalna podjetja, v nekaterih občinah pa takšne premične zbiralnice organizirajo vsak mesec.
Ti dve občini sta lahko za zgled
Vse več pa je občin, ki so se zbiranja odpadnega jedilnega olja lotila veliko bolj premišljeno in dosledno. V Kranju in Novem mestu so denimo postavili večje število namenskih zbiralnikov, gre za rumene posode, hkrati pa gospodinjstvom razdelili manjše, približno dvolitrske namenske posode, v katere zbirajo odpadno olje. Ko so te polne, pot do javnega zbiralnika načelom ni dolga. Združile so se tudi posavske občine in postavile več kot 30 uličnih zbiralnikov.
Tudi v Ljubljani in Mariboru so gospodinjstvom na voljo takšne posode, ni pa javnih uličnih posod, kamor bi Ljubljančani in Mariborčani olje lahko zlivali. Prvi ga lahko odpeljejo ga lahko na sedež Voka ali na zbirališče na Barje, enkrat na mesec pa so na nekaj mestih za en dan postavljene premične zbiralnice, drugi pa v zbirna centra na Teznem in Melju.
Škoda, da ga neumni ljudje ne pokurijo v dizelskih avtih ki nimajo preveč novega sistema vbrizgalnih šob. Navadni skupni vod pa z lahkoto prenese manjši odstotek takega odcejenega rastlikskega olja . Moj ga je že veliko popil, in deluje brezhibno… ...prikaži večo še po 460.000 km. Zatorej samo nepoučeni in neumni ljudje takšno olje oddajajo drugam, namesto da bi ga lepo sami porabili , privarčevali in tako prispevali k čistejšemu okolju .