Kalkulator je nastal v okviru projekta REPLACE in predstavlja orodje, ki je zasnovano neodvisno in strokovno, zato se lahko izračuni razlikujejo od podobnih, ki jih naredijo proizvajalci, so zapisali na IJS. Dodajajo še, da je izračun celotnih stroškov izveden v skladu nemško smernico VDI 2067, cene investicij pa temeljijo na povprečnih vrednostih naložb v Sloveniji v letu 2020, upoštevane so tudi cene energije ter subvencij v Sloveniji iz leta 2021.
Preprost vnos vseh pomembnih podatkov o hiši in ogrevanju
Sestavljen je iz treh delov, v prvem uporabnik vnese podatke o hiši, ogrevalni površini, energentu, ki ga uporablja za ogrevanje, in količini porabe, ogrevalih in temperaturnem režimu, morebiti že vgrajenih sprejemnikih sončne energije za ogrevanje sanitarne vode, ter še nekaj drugih, za izračun pomembnih podatkov, med njimi tudi nadmorsko višino, na kateri je hiša.
Izračuna in podrobno prikaže vse ustrezne ogrevalne sisieme
Na podlagi vnesenih podatkov kalkulator izračuna, kateri ogrevalni sistemi so najboljša rešitev za ogrevanje hiše. Pri vsakem predlaganem sistemu je tudi kratek opis prednosti in morebitnih pomanjkljivosti, dodane pa so tudi povezave, na katerih lahko uporabnik najde več informacij.
Uporabnik pri izračunu za vsak posamezni predlagani sistem dobi še naslednje informacije, ki jih lahko preprosto primerja:
Letni stroški - so stroški predlaganega ogrevalnega sistema. Upoštevani so stroški energenta (npr. električne energije, drv), stroški servisiranja in vzdrževanja ter del investicijskih stroškov. Upoštevane so tudi subvencije Eko sklada.
Skupni stroški v 20 letih - znesek, ki ga boste plačali za ogrevalni sistem v 20 letih, zajemajo pa naložbo v sistem, vzdrževanje in energent. Upoštevana je tudi rast cen energije in inflacija.
Ekonomski prihranki - primerjate lahko letne prihranke pri stroških goriva v primerjavi s sedanjim ogrevalnim sistemom. Upoštevajo se učinkovitost starega ogrevalnega sistema (glede na starost), učinkovitost novega sistema ter cena goriva (na podlagi letnega povprečja 2020). Če so prihranki negativni, pomeni, da boste za predlagan sistem plačali več kot pa za obstoječega.
Emisije CO2 - prikazane emisije CO2, ki jih letno povzroči ogrevalni sistem.
Za konkretno hišo predlaga šest različnih ogrevalnih sistemov
Kalkulator smo preizkusili za konkretno hišo, ki jo ogrevajo s peleti, občasno pa tudi z drvmi v krušni peči. Na strehi imajo sprejemnike sončne energije za pripravo tople sanitarne vode. Za 155 kvadratnih metrov ogrevalne površine na leto porabijo približno 4,5 tone pelet in štiri metre drv, kotel na pelete je star 14 let. Temperaturni režim ogrevalne vode v radiatorjih ne preseže 50 stopinj Celzija. Na leto za pelete in drva plačajo približno 1500 evrov.
Po natančnejšem pregledu stroškov za posamezni predlagani sistem pa lahko ugotovimo naslednje:
Glede na obstoječe letne stroške energenta, bi največ privarčevali, če se odločijo za TČ z geosondo in sicer 250 evrov. Ogrevanje bi bilo cenejše od tudi, če bi se odločili za TČ s horizontalnim zemeljskim kolektorjem (250 evrov) in TČ voda/voda (210 evrov).
Če bi obstoječi sistem zamenjali za TČ zrak/voda, bi se jim letni stroški energije povišali za 300 evrov, zamenjava z novim kotlom na pelete pomeni 260 evrov višje stroške, ogrevanje s poleni pa celo 510 evrov višje stroške. Predvidevamo, da nov sistem ne vključuje krušne peči.
Iz tega lahko sklepamo, da še ni čas za zamenjavo ogrevalnega sistema. Ker pa velja, da je življenjska doba kurilne naprave največ 20 let, bodo v naslednjih letih morali razmisliti o posodobitvah. V tem primeru so zelo pomembni skupni stroški ogrevanja (naložba, vzdrževanje, energent) v dobi 20 let, ki jih kalkulator prav tako izračuna. Pri vseh so že upoštevane subvencije Eko sklada.
Ugotovitve za obdobje 20 let so naslednje:
Najbolj ugodno bi se dolgoročno ogrevali s TČ voda/voda. Naložba je ocenjena na 13.200 evrov, vzdrževanje na 1820 in električna energija na 26.660 evrov, skupaj torej skoraj 42.000 evrov.
Sledita ogrevanji s TČ z geosondo in TČ s horizontalnim zemeljskim kolektorjem, ki sta stroškovno praktično enaki. Skupni strošek v 20 letih je pri obeh ocenjen na nekaj čez 44.000 evrov.
Sledita možnosti ogrevanja s TČ zrak/voda in nov kotel na pelete, ki sta povsem izenačeni. Naložba, vzdrževanje in energent bi v obeh primerih znašali približno 46.500 evrov.
Na odločitev o pravem sistemu ne vpliva le cena
Dolgoročno so stroški ogrevanja z različnimi sistemi precej primerljivi, kako naj se torej odločijo lastniki. Trije vidiki so pomembni, razporeditev stroškov v 20 letih, upravljanje posameznega sistema in možnost samooskrbe v prihodnje.
Odločitev za TČ voda/voda ter geosonda in zemeljski kolektor, pomeni, da moramo imeti več finančnih sredstev za začetno naložbo, medtem ko bodo mesečni stroški vseh naslednji 20 let nižji, kot če se odločimo za TČ zrak/voda ali kotel na pelete, pri katerih bo prav nasprotno, začetna investicija bo nižja, mesečni stroški pa višji. Pomembno je tudi, da moramo za TČ voda/voda na parceli imeti podtalnico s primernim pretokom, hkrati pa dobiti tudi dovoljenje za njeno izkoriščanje, za zemeljski kolektor pa dovolj parcele oziroma zemljine v bližini hiše.
Drugi vidik, ki morda govori v prid tudi TČ zrak/ voda v primerjavi s kotlom na pelete, je upravljanje enega in drugega sistema. Pri zadnjem je treba vsako leti skrbeti za nabavo goriva, ga nalagati v zalogovnik, čistiti kurišče, dimnik. S toplotno črpalko pa uporabnik nima praktično nobenega dela.
Pred končno odločitvijo se posvetujte s strokovnjakom
Kalkulator najdete tukaj, na IJS pa opozarjajo, da rezultati uporabnikov služijo le za orientacijo, pogoji, ki prevladujejo v posameznih primerih, so lahko zelo različni. Možna so odstopanja v pozitivno in negativno smer. Odločitev o nakupu je treba sprejeti le na podlagi dejanskih ponudb, predvsem pa svetujejo, da se uporabniki posvetujejo z energetskimi svetovalci.
Kot uporabniki kalkulatorja pa lahko zaključimo, da smo dobili veliko pomembnih informacij o učinkovitosti in stroških obstoječega sistema v primerjavi z novimi in hkrati o možnostih, o katerih bo treba razmišljati v prihodnjih letih.
Dodatek vsem, ki slepo sledite tem idiotarijam. Za spremembo načina ogrevanja ni dovolj samo sprememba energenta. S tem so povezani enormni stroški, ki jih običajni uporabnik ne zmore, kljub blefu EKO sklada. Stroški pomenijo zajem novega energenta, sprememba kurilnega sistema,… ...prikaži več TČ so delno uporabne če spremeniš sistem na nizkotemperaturnega (celoten nov sistem z ogrevali vred, pa dodatna izolacija, pa dodatna zamenjava oken in vrat. Koliko to vse skupaj stane? Naj povedo ti kvazi strokovnjaki!!!
A ta IJS zna vse in se spozna na vse, od plenic, Covida, napovedovanja prihodnosti....in ogrevanja? Naj začnejo ti kvazi brezvezniki kot Jerala in Cizelj, pa še kdo, kaj delati konkretnega in ne pametovati ter si s tem zagotavljati obstoj.… ...prikaži več Ogrevanje je najcenejše tisto, ki ga za svoje potrebe in vse vplivne faktorje (izgled in opremljenost objekta, vključno ogrevalni sistem, brez dodatnih stroškov vlaganj v posodobitve) imaš. PIKA. To vsem povem kot izkušen energetski strokovnjak in uporabik!