Cene elektrike rekordne, slovenski proizvajalci tolčejo izgubo

Cene elektrike na borzah so rekordne. Za dobavo v prihodnjem letu na nemški borzi EEX znašajo več kot 630 evrov za megavatno uro pasovne energije in skoraj tisoč evrov za vršno energijo, to je energijo v času, ko je poraba najvišja. V zadnjem mesecu so se skoraj podvojile.

Za primerjavo, gospodinjski uporabnik je za megavatno uro skupaj s priključno močjo, omrežninami, vsemi dodatki in DDV-jem julija plačal okrog 150 evrov, samo za električno energijo (kot se prodaja na borzi) pa okrog 50 evrov.

"Trenutne geopolitične razmere, razmere na trgih energentov in hidrološke razmere ne nakazujejo, da bi se lahko v bližnji prihodnosti ta trend obrnil," pravijo v Holdingu slovenske elektrarne. Kadar so cene visoke, drago plačujemo potrošniki, služijo pa proizvajalci. A ne v Sloveniji.

Problem je, ker je večina načrtovane proizvodnje že prodane, zaradi suše pa je proizvodnja bistveno pod načrti. To pomeni, da morajo elektriko, ki so jo po takrat veljavnih, zdaj smešno nizkih cenah vnaprej prodali in je zaradi suše ne morejo proizvesti, zdaj po rekordnih cenah kupovati na borzi, da lahko izpolnijo pogodbe.

"Večina naše električne energije, okrog 90 %, je prodane na podlagi dolgoročnih pogodb, torej za eno, dve ali celo več let vnaprej. Preostali delež prodamo po tako imenovanih »spot« (trenutnih, op. a.) cenah – če je realizacija proizvodnje na ravni plana ali višja. Za letošnje leto so ti deleži podobni," so nam pojasnili v Gen Energiji. "Bistvena razlika letos je, da smo z našimi hidroelektrarnami zaradi izjemno slabe hidrologije precej pod planom proizvodnje; proizvodnja hidroelektrarn na Savi je ob polletju znašala le 56 % načrtovane," pravijo v Gen Energiji, ki ima v v polovični lasti hidroelektrarne na Savi, Nuklearno elektrarno Krško in je tudi lastnik Termoelektrarne Brestanica. Proizvodnja nuklearke je v skladu z načrti, termoelektrarne pa malce nad načrti.

Čeprav bo oktobra nuklearka v remontu, so prodali tudi elektriko, ki naj bi jo proizvedla v tem času, pa je seveda ne bo, to elektriko pa zdaj kupujejo po petkrat do sedemkrat višji ceni, kot so jo prodali, je včeraj poročal Dnevnik. 

Hidroelektrarne proizvedle tretjino manj elektrike

Holdingu slovenske elektrarne manjka več kot tretjina elektrike, ki naj bi jo proizvedle hidroelektrarne. "Proizvodnja hidroelektrarn v skupini HSE (HE na reki Dravi, Soči in spodnji Savi – 49 % delež v HESS) je v obdobju od januarja do julija v letu 2022 znašala 1.331 GWh, kar je 65 % plana," so nam povedali.

"Manjkajočih" 700 gigavatnih ur elektrike je trenutnih borznih cenah za dobavo pasovne energije v prihodnjem letu vrednih skoraj pol milijarde evrov.

Hidroelektrarno Solkan so že konec julija zaradi pomanjkanja vode prvič zaustavili, potem so jo znova zaustavili 9. avgusta in jo nato deset dni kasneje znova zagnali. Nazadnje je bila zaustavljena leta 2003, ko je bila primerljiva suša.

Proizvodnja Termoelektrarne Šoštanj je v obdobju od januarja do julija odstotek nad načrti, proizvedla je 1.903 gigavatnih ur elektrike.

Tudi v HSE so večino načrtovane proizvodnje elektrike prodali prek dolgoročnih pogodb, ko so bile cene električne energije za dobavo v letu 2022 bistveno nižje od dnevnih borznih cen, po katerih mora HSE dnevno kupovati električno energijo zaradi izpada proizvodnje v hidroelektrarnah. To ima izreden negativni učinek na poslovanje HSE in njeno likvidnost, so nam povedali. Prek dolgoročnih pogodb je prodane tudi večina elektrike, ki jo bodo proizvedli prihodnje leto, koliko natančno, ne razkrivajo.

Načrtovali višji dobiček, zdaj se ukvarjajo s tem, koliko bo izgube 

"Za letos smo v Skupini GEN zaradi dviga cen električne energije na trgu načrtovali višje prihodke in višji dobiček. Vendar bo realizacija planirane proizvodnje električne energije zaradi izjemno neugodne hidrologije, prihajajočega remonta NEK in regulacije cen električne energije zelo zahtevna, zato so možna večja odstopanja, predvsem v negativno smer," pravijo. Za Finance je predsednik uprave Blaž Košorok povedal, da dobička letos ne bo, vprašanje je le, koliko bo izgube.

V rezervi imajo sicer še Termoelektrarne Brestanica, ki zagotavlja rezervo za primer izpadov drugih proizvodnih enot, pri tako visokih cenah pa bi ne glede na višje stroške obratovanja najbrž ustvarjala precejšen dobiček. "Zmogljivosti, ki jih zakupi sistemski operater za namene sistemske rezerve, so namenjene izključno temu. V primeru ugodnih razmer na trgu električne energije pa (preostali) del zmogljivosti TEB lahko namenimo tudi za potrebe trga; kako in kdaj, je stvar poslovne politike in strokovne presoje," pravijo v Gen Energiji.

Anže Petkovšek

HSE ima "v rezervi« blok 5 in plinski enoti v Šoštanju, s katerimi bi morda lahko izkoristili visoke cene. "Proizvodnja električne energije v plinskih enotah v TEŠ moči 2 x 42 MW je možna z uporabo zemeljskega plina ali ekstra lahkega kurilnega olja. Proizvodnja je odvisna od tržnih razmer in nakupa ter dobavljivosti bodisi enega bodisi drugega energenta na trgu," so nam povedali. Pri bloku 5 pa je težava premog. "S trenutnimi količinami premoga iz Premogovnika Velenja se vsa količina porabi na bloku 6. Blok 5 je v rezervi, pripravljen za obratovanje ob izpadu proizvodnje na bloku 6," so nam odgovorili.

Nuklearka je kljub vročini in nizkemu vodostaju Save uspela delovati na polni moči, leta 2003, ko je bila primerljiva suša, so morali 93 dni obratovati na zmanjšani moči. Tako bi bilo tudi letos, če ne bi posodobili in razširili sistemov hladilnih stolpov, Save namreč ne smejo segreti za več kot tri stopinje Celzija. Se je pa zaradi vročine znižal izkoristek elektrarne. Običajno je okoli 35 %, v aktualnih razmerah je na ravni 33 %. "Julija je bila proizvodnja NEK za 6193 MWh nižja od načrtovane, junija 4536 MWh, maja 3845 MWh," so nam povedali. Skupaj torej za dobrih 14.500 megavatnih ur, od katerih bi polovica pripadla Sloveniji. Izpad dohodka zaradi znižane proizvodnje bodo lahko ocenili po zaključku leta. 

"Dejstvo je, da v energetsko zahtevnih časih izgubljamo vsi – proizvodna energetska podjetja in dobavitelji električne energije kot tudi odjemalci. Seveda si pri tem tudi v Sloveniji prizadevamo čim bolj zaščititi najbolj ranljive skupine odjemalcev, kot so gospodinjstva in mali poslovni odjemalci. V Skupini GEN lahko takšne zaščitne ukrepe omogočimo predvsem zato, ker imamo lastno domačo proizvodnjo, ki ni odvisna od zemeljskega plina, temveč naš proizvodni portfelj v dolgotrajnih sušnih razmerah temelji predvsem na jedrski energiji. Vsekakor pa se je treba zavedati, da ščitenje odjemalcev predstavlja zgolj nujen kratkoročni ukrep. Srednje- in dolgoročno pa država za energetsko neodvisno in zanesljivo oskrbo z (nizkoogljično) električno energijo po dostopni ceni čim prej potrebuje drugi blok jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), ki bo tudi dolgoročno zagotovil energetsko neodvisnost in na zunanje vplive – naravne, politične, ekonomske idr. – čim bolj odporno energetsko mešanico in oskrbo z energijo," so v Gen Energiji še zapisali v odgovorih.

Med letošnjim januarjem in avgustom smo uvozili več kot tretjino elektrike, ki jo porabimo v državi, je poročal Dnevnik.

Navodila države, da je treba prodajati pod tržno ceno, ni

Vlada je določila najvišje dovoljene cene elektrike, ki bodo začele veljati 1. septembra.

Zanimalo nas je, ali so kot stoodstotni lastnik proizvajalcem naročili, da morajo slovenskim dobaviteljem prodajati tržno ceno. "Takšnega navodila nimamo. Glede na obstoječ poslovni model in dolgoletno prakso, skladno s pričakovanji lastnika, električne energije kot gospodarska družba ne prodajamo pod borzno ceno, saj bi to pomenilo, da delujemo negospodarno. Kakršnokoli drugačno ravnanje lahko izhaja le iz ukrepov države kot 100-odstotnega lastnika družbe GEN energija," so nam povedali v družbi. Tudi v HSE nimajo navodila lastnika, da bi morali domačim dobaviteljem elektriko prodajati po nižjih cenah.

janez.zalaznik@styria-media.si