Količina energije, ki jo električni grelnik, ali kot mu pogosto rečemo, bojler, rabi za pripravo tople sanitarne vode je odvisna od njegove velikosti, temperature, na katero ogrevamo vodo, njegove kakovosti in količine vode, ki jo v gospodinjstvu porabimo.
Običajno imajo grelniki prostornino 40, 60, 80 ali 120 litrov. Po analizah in izračunih, ki so jih na Gradbenem inštitutu ZRMK naredili že pred časom, za štiričlansko družino, ki je povprečni porabnik tople vode, zadostuje 80-litrski grelnik. Bolj potratna družina pa bo izbrala 120-litrski. Prvi nasvet strokovnjakov je, da grelnik prilagodimo potrebam v gospodinjstvu, zato naj ne bo ne prevelik ne premajhen.
Temperatura naj bo največ 60 stopinj Celzija
Primerna temperatura vode, ki jo uporabimo za osebno higieno in kuhanje, je med 30 in 45 stopinj Celzija, zato je maksimalna temperatura, na katero naj bo nastavljen električni grelnik 60 stopinj Celzija. Le občasno, običajno enkrat na teden, jo je treba nekoliko povišati, da preprečimo razvoj mikroorganizmov v vodi. Pri tako nastavljeni temperaturi bo raba energije manjša, kot če je ta ves čas nad 60 ali celo 70 stopinj Celzija, hkrati pa se bo na grelniku nabiralo manj vodnega kamna.
Toplotne izgube grelnikov sanitarne vode so zelo različne
Električni grelnik energijo rabi za segrevanje vode na želeno temperaturo, hkrati pa jo rabi tudi za dogrevanje vode zaradi lastnih toplotnih izgub. Te nastajajo zaradi izgub skozi toplotno izolacijo grelnika v času njegove pripravljenosti. Izgube je treba nadoknaditi, saj bi se sicer voda ohladila toliko, da ne bi bila primerna za uporabo.
Koliko izgub je treba nadoknaditi, je odvisno od kakovosti grelnika. Toplotne izgube najbolj kakovostnih grelnikov so 0,007 kWh na dan na liter prostornine, pri 80-litrskem torej 0,56 kWh/dan. Pri grelnikih slabše kakovosti so dnevne toplotne izgube 0,025 kWh na liter, pri 80- litrskem grelniku 2 kWh na dan. Kot navajajo na GI ZRMK, so še sprejemljive dnevne toplotne izgube 0,017 kWh/liter ali pri 80-litrskem grelniku 1,36 kWh na dan.
Razlika je pomembna, saj bo kakovosten grelnik za pokrivanje izgub na leto rabil 204 kWh, slabše toplotno izoliran pa kar štirikrat več, 730 kWh, še sprejemljiv pa 496. Če to preračunamo v strošek elektrike, bo uporabnik, ki ima grelnik slabše kakovosti samo za pokrivanje toplotnih izgub na leto plačal 131 evrov, pri grelniku s še sprejemljivimi izgubami bo strošek 89 evrov, pri najbolj kakovostnem pa 37 evrov.
Pri nakupu novega električnega grelnika se zagotovo splača izbrati tistega, ki ima najmanj toplotnih izgub, te pa morajo biti navedene na tehničnem listu.
Električni grelnik izklopimo le, če smo dlje odsotni
Ostaja še vprašanje, ali električni grelnik pustiti ves čas v pripravljenosti ali ga izklopiti, ko tople vode ne potrebujemo. Energetski svetovalci so izračuna naredili za dobro in slabše toplotno izoliran električni grelnik, temperaturo vode 60 stopinj Celzija in pri temperaturi zraka v prostoru 20 stopinj Celzija.
Pri bolje izoliranemu grelniku v stanju pripravljenosti bo temperatura vode v 10 urah iz 60 padla na 56 stopinj Celzija, pri slabše izoliranem pa na 52. Če upoštevamo, da je histereza termostata (razlika med nastavljeno temperaturo in temperaturo, pri kateri se grelec vklopi) od tri do pet stopinj Celzija, se dobro izoliran grelec v tem času sploh ne bo vklopil, slabše izoliran pa enkrat do dvakrat.
Izračuni torej kažejo, da se grelca samo za 10 ur ne splača ugašati. Podobno so izračunali tudi, da ni bistvenih prihrankov, če bojler izklopimo za 24 ur. Vsekakor pa energetski svetovalci svetujejo, da ga izklopimo, ko nas ni več dni. Denimo, ko gremo na dopust, pa še takrat bodo prihranki relativno majhni, sploh pri dobro izoliranih električnih grelnikih.
Izkoristimo cenejšo elektriko ponoči
Veliko bolj pomembno je, da delovanje grelca nastavimo tako, da je v pripravljenosti čez dan, vodo pa segreva ponoči, ko je cena električne energije cenejša. To velja seveda le za tiste, ki imajo dvotarifno merjenje. Ponoči naj bo temperatura ogrevanja nastavljena na 60, podnevi pa na 45 stopinj Celzija.
Da bo bolj udobno, lahko kupimo digitalno stikalo, ki omogoča nastavitev, da bo grelnik vodo segreval le ob določenih urah, torej ko je električna energija cenejša. Zelo pomembno je tudi, da redno čistimo vodni kamen.
Spremenimo navade
Največ pa privarčujemo, če toplo vodo uporabljamo preudarno in spremenimo nekatere naše navade. Iz pip naj ne teče brez potrebe, med umivanjem zob, denimo, raje uporabimo prho, kot da se kopamo v kadi, na prhe lahko namestimo glave, ki za enak učinek porabijo manj vode. Posodo peremo v pomivalnem stroju, ki je z vodo bolj varčen, kot če jo pomivamo ročno.
Mi je vseeno…sm na sociali, tko da boste tko ostal placal se zame!
10 stopinj hladnejša voda, bo viden rezultat na računu za elektriko in manj možnosti za opekline pod tušem. Kdo se pa tušira ali kopa v vodi vroči 60 stopinj?
bojler vžgan non stop ima manj porabe kot da ga vžigaš samo po porabi,dokazano 1000x .Električni radiatorji prav tako,klima prav tako.