„Električne grelnike tople vode, ki smo jih prej imeli v vsakem nadstropju, smo zamenjali za sanitarno toplotno črpalko, ki je zdaj v kleti. Zanjo smo se odločili, ker smo tako precej zmanjšali rabo energije in stroške za ogrevanje sanitarne vode. A zdaj imamo druge težave,“ nam je napisala bralka Nataša.
Sanitarno toplotno črpalko so priklopili na obstoječ vodovodni sistem v hiši, zdaj pa ugotavljajo dvoje: „V prvem nadstropji po novem na toplo vodo čakamo 20 sekund, v drugem pa celo pol minute. Poleg tega da v tem času v nič steče ne vem koliko litrov hladne vode, je čakanje na toplo vodo res nadležno. Kaj lahko naredimo? Vodovodar nam je pojasnil, da praktično nič. Je to res?“
Vodovodar ima prav
V obstoječih hišah, kjer se lokalno pripravo tople vode, torej s pomočjo električnih grelnikov, zamenja s centralno pripravo, se čas, ki je potreben, da topla voda priteče iz pipe, podaljša, potrdi Bogdan Zupančič iz podjetja Plami.
A za to ni kriva toplotna črpalka, vzrok je treba iskati v sistemu vodovodne napeljave v hiši in centralni pripravi vode. Enako bi bilo, če bi vodo centralno greli s plinskim ali oljnim kotlom ali pečjo na pelete, poudari Robert Kukenberg iz podjetja EVJ Elektroprom.
Pot vode od hranilnika toplote do pipe se je podaljšala
Topla voda potrebuje več časa, da priteče do pipe. Hišni vodovod je v osnovi sestavljen iz dveh cevi, ena je za hladno in druga za toplo vodo. V nekaterih hišah pa je vgrajena še tretja, cirkulacijska cev ali drugače, krožni vod tople vode, po katerem voda lahko ves čas kroži, nanjo pa se namesti še obtočna črpalka, ki jo poganja po cevi navzgor, pojasnita sogovornika.
Težavo v obstoječih hišah lahko s tem krožnim vodom pogojno rešimo, večina lastnikov pa se zanj ne odloči, saj je za namestitev „treba razbiti praktično pol hiše,“ je slikovit Kukenberg. Do vseh pip je treba namreč pripeljati še eno cev. V novogradnjah se pogosteje odločajo za tretjo cev in cirkulacijo, a je treba vedeti, da ima takšna odločitev svoje dobre in slabe lastnosti, doda Zupančič.
Zaradi kroženja vode je ogrevanje dražje
Dobra lastnost je seveda ta, da je topla voda iz pipe priteče bistveno hitreje, slaba pa, da zaradi kroženja po ceveh izgublja toploto, zato je v ogrevanje vode treba vložiti več energije, se strinjata sogovornika. „Zaradi ohlajanja vode pri kroženju po ceveh in večje rabe energije so se že v marsikaterih hiši, ki je imela urejeno cirkulacijo vode, odločili, da jo izključijo,“ iz izkušenj pove Robert Kukenberg.
Delno se raba energije zmanjša tako, da se vgradi črpalko z nastavitvijo delovanja ob določenem času, običajno deluje zjutraj in zvečer, ko so potrebe po topli vodi večje, čez dan pa ne, pojasni Zupančič. Vendar tudi to ni najboljša rešitev, saj to pomeni, da bomo čez dan, če črpalka ne bo delovala, prav tako čakali na toplo vodo.
Uporabniki na koncu tehtajo med dvema ne najboljšima alternativama. Na eni strani sta udobje, torej takojšnji dotok tople vode iz pipe, in večja raba energije ter s tem višjimi stroški, na drugi pa čakanje na toplo vodo ter nižji stroški za energijo. Večina se odloči za drugo možnost, pravi Kukenberg.
Na leto lahko izgubimo več tisoč litrov vode
Vendar pa to pomeni še nekaj. Med čakanjem na toplo vodo v nič steče veliko hladne vode. Pri srednje močnem curku v 10 sekundah v odtok steče približno tričetrt litra hladne vode. Iz pipe bralke Nataše, ki na toplo vodo v kopalnici čaka kar 30 sekund torej nekaj več kot dva litra vode. V enem letu je to približno 820 litrov vode, če bi pipo odprla zgolj enkrat na dan. „A jo samo v kopalnici odprem vsaj petkrat na dan, torej mi v nič steče približno 4000 litrov vode na leto.“
„Hiše ne bomo razbijali, tretje, cirkulacijske cevi torej ne bomo imeli,“ pove, ko smo ji potrdili, da je imel njihov vodovodar prav. Razmišljajo pa, da bi vsaj na nekatere umivalnike in pomivalna korita v hiši namestili pretočne grelne pipe.
Tudi pretočna grelna pipa je zasilna rešitev
Te vodo segrejejo v nekaj sekundah, potem ko priteče skozi pipo. V njih je nameščen uporovni grelec, tople vode pa ne grejejo in shranjujejo na zalogo, temveč jo segrejejo le toliko, kolikor je v nekem trenutku potrebujemo. Za to porabijo približno toliko elektrike kot kakovostni električni grelnik.
Na prvi pogled dobra izbira, vendar jo tudi ponudniki pretočnih pip oglašujejo kot dobro rešitev za letne kuhinje, vikende, garaže … skratka za uporabo tam, kjer tople vode sploh ni ali jo zdaj ogrevamo z manjšimi, pet do 10-litrskimi bojlerji.
Tudi ta rešitev ima namreč nekaj pomanjkljivosti. Temperaturo vode, ki priteče iz te pipe, lahko reguliramo zgolj z nastavitvijo pretoka vode. Pri majhnem pretoku bo voda bolj ogreta, celo vroča, pri velikem pa bo njena temperatura nižja. Pretočna grelna pipa ima moč od 3 kW naprej. Vprašanje je, ali imamo v kuhinji ali kopalnici vtičnico, ki je zmožna to moč zagotoviti, če pa je nanjo že priključen kak drug večji porabnik elektrike, pa je težava še toliko večja.
Več o gradnji, obnovi in varčni rabi energije najdete tukaj.
Če je vsako stanovanje imelo svoj bojler so imeli v stanovanju priklop samo za hladno vodo. Torej so morali pri montaži toplotne napeljati še prikluček za toplo vodo. Verjetno je bil izvajalec pravi stručko, ki je pred enim letom še… ...prikaži več grabe kopal zdaj pa že vodovodar s tradicijo 😁
Kako že pravijo, kakorkoli se obrneš, je vedno zadnjica odzadaj......za x kW pač rabiš x kW. Ali to dobiš s toplotno čerpalko, kotlom ali grelcem, je pa drugo vprašanje. Tudi toplotna črpalka ni edina ekonomična rešitev, ker vodo ogreva na… ...prikaži večo ogreva na maksimalno cca 36 stopinj, če hočeš topleje pa dodajaš zopet zopet z grelcem. Skratka, za kakšno varianto se odločiš, je predvsem odvisno od mnogih ostalih parametrov in seveda potreb. Ne smemo pa zanemariti strošek investicije.
Vsi pišejo samo o več tisoč litrih porabljene vode, nihče pa ne zna napisati, da je tisoč litrov en kubik, ki stane 1€. Toplotna črpalka pa porabi samo 1/4 energije kot bi jo bojler.