Nova hiša je že skoraj zaključena, zdaj pa je čas, da jo "oblečemo". A s kakšno fasado? Izbira je namreč pestra. Kot pojasnjuje energetski svetovalec ENSVET Peter Petrovčič, v osnovi delimo fasade na kontaktne fasade, pri katerih so vsi sloji v sestavu fasadne obloge med seboj v popolnem stiku, in prezračevane fasade, pri katerih je med toplotno in zvočno izolacijskim slojem
fasade ter zaključno oblogo prezračevani prostor.
"Zaključne obloge so lahko zelo različne in so močno odvisne od arhitekture same stavbe. Te so lahko mineralni, akrilni, silikatni ali silikonski ometi, lesene, kamnite ali pločevinaste obloge, obloge iz umetnih mas, fasade so lahko tudi steklene," našteje. Izbira zaključne obloge je odvisna predvsem od arhitekture stavbe, nadaljuje Petrovčič, vrste gradnje (lesena, zidana), orientiranosti
površine fasade, zaščitenosti fasade pred dežjem in vremenskih pogojev mikrolokacije.
Kot dodaja, imajo posamezni deli fasade na isti stavbi pogosto različne zaključne obloge.
Fasade so raznovrstne zaradi podnebja
V Sloveniji načrtujemo in gradimo praktično vse vrste fasad. "Vpliv na njihovo raznovrstnost ima predvsem podnebje, ki je v Sloveniji zelo raznovrstno, od mediteranskega in celinskega do alpskega," razloži Petrovčič. Po njegovih besedah je pomembno, da arhitekti pri načrtovanju stavbe povzamejo arhitekturne značilnosti širšega prostora in temu primerno zasnujejo tudi fasado posamezne stavbe.
Aktivna fasada? Mogoče, če streha ne pride v poštev
Kaj pa aktivne fasade, ki so namenjene pridobivanju električne in toplotne energije? Sogovornik pravi, da so pridobivanju energije z razlogom bolj namenjene strehe stavb, saj je njihova površina običajno dovolj velika, da jo lahko izkoristimo za namestitev sončne elektrarne, sprejemnikov sončne energije ali kolektorjev za toplozračno ogrevanje prostorov, pri tem pa bistveno ne posegamo v
arhitekturo stavbe. "Hkrati zagotovimo tudi energetsko samozadostnost stavbe in pogosto tudi potrebe po mobilnosti," dodaja Petrovčič.
Tudi na tem mestu priporoča nasvet arhitekta, "da stavba tudi po namestitvi omenjenih naprav na streho izgleda primerno". Če kritina stavbe ni dovolj velika za pokrivanje lastnih potreb po energiji, pa pride na vrsto razmišljanje o vgradnji naprav na fasado.
Na kaj je treba paziti? "Upoštevati je treba ovire pri nameščanju naprav, kot so okna, vrata in balkoni, ki bistveno zmanjšajo možno površino namestitve. Tudi izgled stavbe je pri tem pomemben," opozarja strokovnjak.
V Sloveniji imamo sicer že več primerov predvsem večjih poslovnih stavb, kjer so fotovoltaične celice za proizvodnjo električne energije nameščene v stekleno fasado stavbe. Kot pojasnjuje Petrovčič, te poleg proizvodnje elektrike s svojim senčenjem tudi zmanjšajo pregrevanje notranjih prostorov poleti, hkrati pa bistveno ne omejujejo pogleda navzven.
