Čeprav je za veliko večino svetovnega prebivalstva stranišče v stanovanju nekaj povsem normalnega, pa je na svetu še vedno približno 2,5 milijarde ljudi, od tega skoraj eno milijardo otrok, ki tega privilegija nima. Zaradi neustreznih higienskih razmer, ki jih sicer zagotavlja stranišče z izplakovalnikom, na leto zaradi okužb umre 1,8 milijona ljudi. Tudi zato je bil 19. november leta 2011 razglašen za svetovni dan stranišč.
Kar 11 milijonov Evropejcev je brez stranišča
Zadnji podatki Eurostata kažejo, da se v Evropi razmere sicer ves čas izboljšujejo, pa vendar je bilo lani brez stranišča v stanovanju skoraj 11 milijonov Evropejcev. Za osnovno sanitarno opremo in nujno vsakdanjo higieno so najbolj prikrajšani Romuni. Kar 27,7 odstotka, kar v številkah pomeni približno 5,4 milijona prebivalcev Romunije, še vedno nima stranišča z izplakovalnikom v stanovanju. Le nekoliko „bolje“ je v Bolgariji, kjer 1,1 milijona (15,3 %) prebivalcev nima stranišča.
Črna lisa na evropskem zemljevidu so tudi Baltske države. V Litvi je brez stranišča 10,6 odstotka ali 300.000 ljudi, v Latviji zgolj nekaj manj, 9,9 odstotka oziroma 190.000 prebivalcev, v Estoniji pa so razmere nekoliko boljše, brez stranišča je 5,3 odstotka oziroma 70.000 prebivalcev.
Še podatek za sosednji državi. Na Madžarskem stranišča nima približno 380.000 ljudi, na Hrvaškem pa 53.000.
V Sloveniji so razmere že skoraj idealne
Pri nas se lahko pohvalimo z bistveno boljšimi razmerami. Po podatkih Eurostata je brez stranišča v stanovanju približno 4000 prebivalcev, pa vendar je tudi to previsoka številka. Očitno pa se stanje sodeč po podatkih SURS izboljšuje. Še po zadnjem popisu prebivalstva leta 2011 je bilo v Sloveniji brez stranišča 3,7 odstotka oziroma skoraj 25.000 posameznikov.
Zadovoljni bomo lahko, ko se bomo pridružili tistim evropskim državam, v katerih imajo vsi prebivalci svoja stranišča v stanovanjih. To so Nemčija, Luksemburg, Nizozemska, Švedska, Islandija, Švica in Norveška.
Nekaj zanimivosti o straniščih
Beseda stranišče se je na našem prostoru prvič javno pojavila v članku v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1844. V drugi polovici 19. stoletja sta se v slovenskih mestih začela uveljavljati vodovod in kanalizacija in to je omogočilo tudi ureditev modernih angleških stranišč na izplakovanje.
Obstajajo tudi podatki od tem, da posameznik vsak dan stranišče uporabi od šest- do osemkrat oziroma 2500-krat na leto. Po podatkih organizacije Svetovno stranišče pa naj bi na tem kosu sanitarne opreme v povprečju preživeli kar tri leta življenja.
In še to: V Pragi je muzej stranišč, ki obsega največjo zbirko teh eksponatov na svetu, približno 2000 jih je na ogled, a je med njimi več nočnih posod kot stranišč z izplakovalnikom.
