Rastlinske čistilne naprave (RČN) so ena od možnosti biološkega čiščenja odpadne komunalne vode iz gospodinjstva, ki pri tem izkorišča mikrobiološke procese, v katerih večino dela opravijo mikroorganizmi. Druga možnost so standardizirane male čistilne naprave, ki poleg mikroorganizmov za svoje delovanje potrebujejo še elektriko. Ene in druge poznamo pod skupnim imenom biološke čistilne naprave (BČN). Tokrat predstavljamo rastlinske čistilne naprave in njihovo delovanje.
Kdaj se odločimo za biološko čistilno napravo?
Zakonodaja, natančneje uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, predpisuje, da so BČN nujne:
- pri vseh novogradnjah, ki jih ne moremo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje,
- pri rekonstrukcijah obstoječih hiš, ki imajo zdaj greznico,
- v primeru, da greznica pušča in je dotrajana,
- če pretočna greznica ni bila zgrajena po veljavnih predpisih.
V zadnjih dveh primerih je treba greznico nadomestiti z novo BČN najkasneje do konca leta 2021.
Kdaj se odločimo za rastlinsko čistilno napravo?
Primerna izbira je za vse, ki želijo čim manj dela z vzdrževanjem, ki prisegajo na naravno, trajnostno delovanje, brez rabe elektrike, imajo za to prostor, ki ga lahko namenijo zgolj RČN, saj ta ni povozna.
Kako deluje rastlinska čistilna naprava?
Odpadne vode skozi napravo tečejo po zakonu gravitacije, zato je idealno, če je teren nekoliko nagnjen. V prvem delu, usedalniku, se odstranijo delci, ki se usedajo, in suspendirani delci. Ti predstavljajo blato, ki ga je treba vsaj vsaka tri leta odstraniti. V delu, ki je zasajen z rastlinami in napolnjen s substratom oziroma peskom, poteka mikrobiološki proces čiščenja, sistem pa se zaključi z iztekom očiščene vode v ponikalnice, lahko pa se uredi tudi zajem.
Komunalno odpadno vodo očistijo mikroorganizmi, pogosta zmota je, da v RČN to delo opravijo rastline, te opravijo zgolj 20 odstotkov dela, pojasni Urban Čepon iz podjetja Limnos. Mikroorganizmi se naselijo na pesku in koreninah rastlin. Naprava posnema samočistilno sposobnost narave za čiščenje odpadnih voda. Glavni procesi, ki potekajo v RČN, so adsorpcija, mineralizacija ter aerobna in anaerobna razgradnja. Večji del procesov opravijo mikroorganizmi na pesku in koreninah, del pa rastline, ki nase vežejo mineralne snovi, kot so nitrati in fosfati ter nekatere druge strupene snovi. Učinkovitost čiščenja je od 70 do 90 odstotna. Glavna naloga rastlin je zagotavljanje pretočnosti naprave, saj se prehranjujejo z odmrlimi mikroorganizmi. RČN izredno dobro prenaša nihanja dotoka odpadne vode, in ker deluje takoj po začetku uporabe, je primerna za stalno in tudi samo občasno naseljene objekte, pojasni Čepon.
Koliko prostora potrebujemo?
Ne dolgo tega so bile RČN horizontalne, po katerih je čiščenje vode potekalo vzdolžno skozi več prekatov oziroma bazenov, zato je bilo zanje potrebnega kar precej prostora. Novejše izvedbe so bolj kompaktne, saj čiščenje poteka vertikalno, zato imajo zgolj en prekat, naprave pa so manjše. Prekat mora biti globok vsaj en meter, njegovo površino pa izračunamo glede na število članov gospodinjstva. Na primer za štiri člane se bo zgradila RČN z oznako PE 4 , pri čemer PE pomeni populacijske enote, za vsako pa potrebujemo dva kvadratna metra površine, torej osem kvadratnih metrov.
Pred prekatom z rastlinami je treba namestiti usedalnik. To je lahko obstoječa greznica, če ima vsaj dva prekata in je vodotesna. Če ta ni ustrezna, pa se v teren vkoplje betonski ali polietilenski usedalnik, za štiričlansko družino mora imeti 2,5 kubična metra prostornine. Od tu se spelje cev v prekat, kjer poteka čiščenje komunalne vode.
Pri izvedbi RČN je izjemno pomembno, da izberemo pravi pesek, na katerem se bodo naselili mikroorganizmi. Pred tem dno prekata obložimo z varjeno vodotesno folijo, ki jo dodatno zaščitimo z gradbenim filcem, da se ne bi poškodovala. Na koncu v pesek zasadimo močvirne rastline, največkrat je to trs ali rogoz, lahko pa so različni šaši, pravi Urban Čepon.
Delujejo tudi pozimi in ne smrdijo
Zimsko delovanje RČN in smrad, ki naj bi se širil okoli njih, sta dva najpogostejša očitka tem napravam. Nič od tega ne drži, pravi sogovornik in pojasni, da RČN učinkovito delujejo tudi pozimi. Rastline, ki so čez leto zrasle, za to rast pa so porabile odmrle mikroorganizme, pozno jeseni pokosimo in jih kot zastirko položimo čez prekat. Tako so njihove korenine dodatno zaščitene in delujejo tudi pozimi. Ves proces čiščenja poteka pod zemljo, zato večji del korenin ne pomrzne in je lahko aktiven, prav tako pa mikroorganizmi. Globina procesa je tudi razlog, da se iz RČN ali okoli nje ne širi nikakršen smrad. Vsa voda je pod površino, tako da človek ali hišni ljubljenček ne more priti v stik z njo, tudi smradu in komarjev ni, pravi sogovornik.
Ali lahko prečiščeno vodo ponovno uporabimo?
Če se odločimo, da se bo sistem RČN zaključil z zbiralnikom, ki ga lahko uredimo v bajer ali naravni bazen, ribnik, lahko to vodo uporabimo za zalivanje trate, sadnih dreves, cvetličnih gred, splakovanje stranišč. Zaradi možnosti, da so v vodi ostale težke kovine ali določene kemikalije, pa odsvetujejo uporabo na zelenjavnih vrtovih, razen, če je urejeno podzemno kapljično zalivanje. Če dodatne analize prečiščene vode pokažejo, da je ta ustrezna, pa jo lahko uporabimo tudi za zelenjavni vrt.
Čemu se je treba v gospodinjstvu izogibati, če imamo RČN?
Če želimo, da bo RČN delovala kar se da učinkovito, je treba mikroorganizmom zagotoviti optimalne pogoje. Zato ni dobro, da v odtoke in straniščne školjke spuščamo in mečemo kar vse po vrsti. Priporočeno je, da spremenimo nekatere slabe navade in se držimo priporočil:
- dobro je uporabljati manj agresivna čistila, če je le mogoče, ekološka,
- raje izberimo tekoča kot trdna čistila, saj se prva lažje raztopijo,
- dezinfekcijska sredstva in močnejša čistila (vsebujejo naj čim manj nevarnih kemikalij) uporabljamo večkrat po malem, tako se mikroorganizmi lažje navadijo nanje, pri tem pa dnevna količina naj ne presega en deciliter,
- čistil ne menjamo prepogosto, ker imajo mikroorganizmi raje tista, ki jih že poznajo,
- v odtoke ne mečemo težko razgradljivih snovi, kot so papirnate brisače, tamponi, vložki, bombažne vate, palčke za ušesa, cigaretni ogorki, ostanki hrane,
- v odtoke in stranišče tudi ne spadajo maščobe iz gospodinjstva, saj preprečijo dostop zraka do mikroorganizmov,
- tudi kisline, razredčila, vnetljive snovi, pripravki za gojenje rastlin, motorno in druga olja, barve … ne spadajo v odtoke.
Koliko je vzdrževanja in kaj gre lahko narobe?
Poleg že omenjene košnje rastlin jeseni, je treba tako kot pri vsak drugi BČN tudi pri rastlinski usedalnik sprazniti vsaka tri leta, kar naredi pristojno komunalno podjetje. Po besedah Čepona, je treba zamenjati tudi pesek, vendar ne prej kot čez 30 let. Stroškov delovanja, ker ni elektrike, in vzdrževanja, ker naprava nima mehanskih ali drugih gibljivih delov, praktično ni.
Pri delovanju gre lahko narobe zgolj to, da usedalnika ne izpraznimo. V njem bi se po treh letih lahko nabralo preveč blata, zato bi ga lahko začelo nositi v prekat z rastlinami, RČN pa bi se zamašila.
Ali potrebujemo gradbeno oziroma kakšna druga dovoljenja?
Gradbeno dovoljenje za RČN ni potrebno, saj so razvrščene med enostavne objekte, mora pa imeti projekt PZI/PGD ali tehnološki načrt, ki ga potrdi odgovorni projektant, saj gre za proizvod, ki je projektiran za vsak objekt posebej. S tem je zagotovljeno, da RČN ustreza predpisom. V 15 dneh od začetka obratovanja mora lastnik RČN to prijaviti na pristojno komunalno podjetje, k čemur tudi priloži tehnološki načrt. V naslednjih treh do šestih mesecih pa mora pri pooblaščenem izvajalcu obratovalnega monitoringa naročiti prve meritve, analizni izvid KPK. Če je ta ustrezen, torej je odpadna voda ustrezno prečiščena in izpolnjuje zakonske zahteve, je to osnova za znižanje okoljske dajatve, ki jo odobri komunalno podjetje.
Vertikalna RČN deluje takoj po vgradnji, kar pomeni, da lahko prve meritve izvedete takoj po preteku treh mesecev, pravi Čepon.
Kolikšni so stroški za družinsko RČN?
Cene nadgradnje obstoječe greznice z RČN, kar zajema projektiranje, dobavo in montažo, se gibljejo od 2200 evrov naprej, odvisno od lokacije, pravi Čepon.
Več o gradnji, obnovi in izkušnjah z njo najdete tukaj.
