Lorna in Anej sta mlad par, ki zdaj živi v majhnem stanovanju v Dravljah v Ljubljani. Za približno 35 kvadratnih metrov veliko stanovanje z majhnim balkonom ter parkirnim mestom v garaži in shrambo plačujeta 400 evrov na mesec. Stroškov imata še približno 130 evrov. Stanovanje je v 12 let starem bloku, popolnoma opremljeno s sodobno, kot pravita, zelo lično opremo.
A jima postaja pretesno, zato že nekaj časa na trgu iščeta nekoliko večje stanovanje, nestrpno pa sta pričakovala tudi razpis stanovanjskega sklada za stanovanja v soseski Novo Brdo. Glede na cene in ponudbo na trgu sta upala, da bosta, seveda, če bosta izbrana, na Brdu lahko prišla do večjega stanovanja po bolj ugodni ceni od tržne.
Na razpis se ne bodo prijavili
Za znesek, ki ga plačujeta zdaj, lahko v novi soseski kandidirata za stanovanje popolnoma enake velikosti, le balkon bi bil malenkost večji. Torej ne pridobita nič. Za večje stanovanje, približno 50 kvadratnih metrov, pa bi skladu morala plačati 516 evrov mesečne najemnine. Toliko bi sicer zmogla, vendar potrebujeta še vsaj 10.000 do 15.000 evrov za opremo stanovanja, saj v njem ni niti kuhinje.
„Skladova stanovanja sploh niso ugodna. Cene so zelo podobne tistim na trgu, hkrati pa so neopremljena. Poleg tega sklad zahteva plačilo šestih najemnin v naprej,“ Anej komentira odločitev, zakaj se na razpis sploh ne bosta prijavila.
Podobno razmišlja še en par, ki se je obrnil na Svet24. “S partnerko živiva v najemniškem stanovanju, zato sva se razveselila novice, da bo stanovanjski sklad po stroškovni ceni oddajal novo zgrajena stanovanja v soseski Novo Brdo. Na prvi pogled vse lepo, a vendar so cene za dvosobno stanovanje razmeroma visoke (430 evrov za približno 40 kvadratov), poleg tega pa so stanovanja neopremljena, kar bi pomenilo dodaten strošek v minimalni višini 10.000 evrov. Kljub temu, da sva oba zaposlena in imava redne prihodke, bi za tako investicijo najverjetneje morala najeti posojilo. Ko vzameš vse to v račun, sva praktično boljšo ponudbo (z veliko sreče, priznam) dobila na trgu.”
Prav v teh dneh sta tudi Lorna in Anej na trgu našla 55 kvadratov veliko, opremljeno stanovanje s parkirnim mestom v garaži za 500 evrov mesečne najemnine. „Tudi midva sva imela srečo, očitno se da najti stanovanje za sprejemljivo ceno“, pove Anej.
Skladove najemnine podobne tržnim
Skladove cene stanovanj, za kvadratni meter bo treba plačati od 8,5 do 9,46 evrov, so se približale tržnim. Torej so stroškovne najemnine podobne oziroma so v več primerih primerljive s tržnimi. Trenutno lahko na enem od nepremičninskih portalov najdemo kar nekaj od 50 do 60 kvadratnih metrov velikih stanovanj, za katere lastniki pričakujejo od 420 do 600 evrov mesečne najemnine. Cena na kvadratni meter znaša od nekaj pod 10 do največ 12 evrov. Pri cenejših sicer ni zagotovljenega parkirnega mesta, so pa vsa opremljena.
„Najem stanovanj na trgu je nepredvidljiv in v večini primerov se najemno razmerje sklepa za določen čas, kar za najemnika predstavlja določeno tveganje. Najem stanovanj prek sklada je v primeru spoštovanja najemne pogodbe in splošnih pogojev najema dolgoročno varna izbira, saj gre za možnost trajnega najema,“ sklad odgovarja na pomisleke para, ki se je obrnil na Svet24.
Sklad zagotavlja dolgoročno, nemoteno uporabo stanovanja
Sklad tudi spoštuje veljavno zakonodajo in najemnikom omogoča zakonske pravice in izpolnjevanje njihovih dolžnosti ter nemoteno uporabo stanovanja. Najemniki tudi niso izpostavljeni tveganju samovoljnih ukrepov najemodajalca, prav tako pa sklad z rednimi vzdrževalnimi deli ohranja kakovost stanovanja, še dodajajo na skladu. „Kot navedeno s strani bralca, sta imela srečo pri izbiri, kar pa ni pravilo, saj so najemnine na trgu večinoma višje od skladovih.“
Letno stopnjo najemnine, največ do 4,68 odstotka, opredeljuje stanovanjski zakon. „Za stanovanja Novo Brdo, ki jih sklad oddaja kot tržna s stroškovno oblikovano najemnino je letna stopnja najemnine 4,21 odstotka.“
Na skladu se strinjajo, da je razmerje med povprečnimi dohodki in povprečnimi stroški pridobivanja stanovanj zagotovo neugodno, vendar najemnina lastniku predstavlja vir za odplačevanje najetih posojil in pokrivanje tekočih stroškov, povezanih z lastništvom objektov.
Zato so družine oziroma najemniki, katerih dohodki ne zadoščajo za plačevanje najemnine, ob izpolnjevanju pogojev, upravičeni zaprositi za subvencijo za najemnino, še pravijo na skladu. O pozitivni razrešitvi vloge in višini subvencije odloča pristojni CSD.
Dokler bo kartel med "glavnimi nedotakljivimi" nepremičninskimi agencijami in državo oz MOL, lahko pozabite na normalne cene. Vsi ti gospodje v en glas: "Razmere na trgu." Ki jih seveda pridno sami napihujejo. Ljudje pac hitro pozabimo na neko moralno mejo.… ...prikaži več Sicer se pa cene "bognedaj" lahko spremenijo z enim potresom ali v zadnjem casu popularno raketo. In vemo, da imamo ves "nadstandard" v resnici podstandard. Vse se obrača. Danes lupijo eni, jutri jih bomo mi.
Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma prejel 21.758 $, prejšnji mesec pa sem plačal 29.467 $ za 3-urni delovnik. To naredim ............ >>>>>>>>>> 𝑾𝒘𝒘.𝑱𝒐𝒃𝒛𝑪𝒂𝒓𝒕.𝑪𝒐𝒎
le zakaj bi državna stanovanja bila cenejš ? zakaj neki le ? kdo pa ima stanovanja v ljubljani ? mal se zamislite ? ste mogoče pozabili, ko so poslanci dobili stanovanje v uporabo pa so kaj naredili z njim ?… ...prikaži več oddajlai so ga. kdo ima največ stanovanj v ljubljani za oddajat ? in čemu bi sebi srali v skledo ? če zna država dat subvencije firmam preko zavoda za zaposlovanje, pa naj subvencionira še taka stanovanja. pika.