Več 10 tisoč praznih zasebnih stanovanj, Sklad pa naj bi jih dobil le peščico

V teh dneh poteka tradicionalni posvet Poslovanje z nepremičninami, letos na spletu, osrednja tema prvega dne je bil predlog novega stanovanjskega zakona. Ena od pomembnejših novosti zakona je javna najemniška služba, prek katere naj bi republiški stanovanjski sklad prišel do novih najemnih stanovanj. 

Praznih stanovanj približno stotisoč

„Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji več deset tisoč praznih stanovanj, po nekaterih podatkih celo približno 100.000. Nekatera od teh so sicer uradno prazna, a se ne oddajajo po uradni poti, del praznih stanovanj je neprimernih za bivanje, ali zaradi slabega vzdrževanja, nefunkcionalnosti ali pa so celo na neprimernih lokacijah. Vendar pa ocenjujemo, da je v državi med 20.000 in 30.000 praznih stanovanj v zasebni lasti, ki se ne oddajajo na najemnem trgu. Prav ta stanovanja želi MOP aktivirati v okviru javnega najema stanovanj,“ je povedal državni sekretar na MOP Robert Rožac.

Stanovanjski zakon Pod streho Nov zakon, nove najemnine. Toliko boste plačevali.

Zasebnik dobil 30 odstotkov višjo najemnino 

Ta stanovanja naj bi najel Stanovanjski sklad RS (SSRS), ki bi prevzel vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca, ter jih oddal naprej v podnajem. Zasebniki bi stanovanja lahko oddali za največ 1,3-kratnik neprofitne najemnine, torej bi lahko iztržili največ 30 odstotkov več, kar pa je lahko precej nižja cena, kot bi jo lahko dosegli na trgu. A tako na ministrstvu kot na SSRS računajo na to, da bodo lastnike k oddaji stanovanj pritegnili, ker jih bodo razbremenili vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno bi imeli zagotovljeno prejemanje rednih dohodkov. 

Lastniki, ki bi se odločil za takšno oddajo stanovanj, bi pogodbo s skladom morali skleniti vsaj za tri leta. Še poleti, ko je bila novela stanovanjskega zakona dana v javno obravnavo, je ta predvidevala, da naj bi pogodbe sklenili za pet let. 

SSRS

Javna najemniška služba le do tisoč stanovanj

Kljub prednostim oddajanja prej javne najemniške službe, pa izkupiček stanovanj, ki bi jih dobili na trgu, očitno ne bo velik. Poleti so na ministrstvu ocenjevali, da bi lahko v naslednjih letih dobili 2000 novih najemnih stanovanj, na posvetu pa je direktor SSRS Črtomir Remic ocenil, da bi iz tega fonda lahko prvo leto dobili nekaj 10 stanovanj, naslednje leto nekaj 100 in v naslednjih letih skupaj 1000 novih najemnih stanovanj. 

SSRS

Del teh bo zagotovo treba zagotoviti z gradnjo novih, zato je v novem stanovanjskem zakonu predvideno tudi, da se bodo skladi lahko zadolževali več. Zdaj se lahko zadolžijo do 10 odstotkov vrednosti kapitala, po novem pa naj bi se ta odstotek dvignil na 50, torej se bodo skladi lahko zadolžili do polovice vrednosti kapitala. 

SSRS

V sedmih letih do 4500 novih najemnih stanovanj

Stanovanjski sklad bo do leta 2027 zgradil 2780 novih najemnih stanovanj, od tega jih bo 1447 stanovanj na voljo do konca leta 2023. Poleg tega pa bo Sklad zagotovil še dodatnih 652 stanovanj z nakupi in v okviru drugih programov stanovanjske politike. K temu lahko prištejemo še stanovanja, ki jih gradi Javni stanovanjski sklad MOL, teh bo do leta 2026 1050. V naslednjih šestih do sedmih letih si torej poleg 1000 stanovanj, ki naj bi jih zagotovila javna najemniška služba na trgu, dobili še približno 4500 novih najemnih stanovanj, torej nekaj več kot polovico potrebnih. 

Republiški stanovanjski sklad bo gradil stanovanja na naslednjih lokacijah:

• Skupnost za mlade Gerbičeva, Ljubljana, - 109 stanovanj, gradnja končana sredi 2021,
• Novo Brdo, Ljubljana - 498 stanovanj, od tega 25 oskrbovanih, gradnja končana konec 2021,
• Stanovanjska soseska Pod Pekarsko Gorco, Maribor, 1. faza – 212 stanovanj, od tega 30 oskrbovanih, gradnja končana v začetku 2022,
• Najemna stanovanja Dolgi most, Ljubljana – 40 stanovanj, zaključek gradnje 2022,
• Najemna stanovanja Nad Dolinsko 3, Koper – 90 stanovanj, zaključek gradnje konec 2022, začetek 2023,
• Stanovanjska soseska Pod Pekarsko Gorco, Maribor, 2. faza – 188 stanovanj, od tega 30 oskrbovanih, gradnja končana v začetku 2023,
• Najemna stanovanja Ob Savi, Kranj, 1. faza – 187 stanovanj, od tega 28 oskrbovanih, zaključek gradnje 2023,
• Najemna stanovanja Partizan, Jesenice – 43 stanovanj, zaključek gradnje 2023,
• Najemna stanovanja Lukovica – 80 stanovanj, zaključek gradnje 2023,
• Najemna stanovanja Ivančna Gorica – 51 stanovanj, zaključek gradnje 2024,
• Najemna stanovanja Rožna dolina, Nova Gorica – 80 stanovanj, zaključek gradnje 2025,
• Najemna stanovanja Brdo Drage, Novo mesto – 180 stanovanj, zaključek gradnje 2026,
• Najemna stanovanja Škotin, Dragomelj – 130 stanovanj, zaključek gradnje 2026,
• Najemna stanovanja Glince, Podutik – 400 stanovanj, od tega 52 oskrbovanih, zaključek gradnje 2027,
• Najemna stanovanja Ob Savi, Kranj, 2. faza – 55 stanovanj, zaključek gradnje 2027,
• Najemna stanovanja Novo Pobrežje, Maribor - 437 stanovanj, od tega 60 oskrbovanih, zaključek gradnje 2027.

SSRS

Javna najemna stanovanja: z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti občin bo 521 stanovanj in v lasti Sklada 58 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Novo Brdo E1, Ljubljana (174 stanovanj); Dečkovo naselje, Celje (128 stanovanj); Spodnja Kostrivnica, Rogaška Slatina (10 stanovanj),
• s projekti, ki so trenutno v pripravi, pred odobritvijo: Braslovče (4 stanovanja), Zreče (6 stanovanj), Slovenske Konjice (11 stanovanj), Nad Dolinsko 3, Koper (90 stanovanj), Rakova Jelša, Ljubljana (156 stanovanj).

Stanovanjske enote za starejše z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti prosilcev bo 43 stanovanj, v lasti Sklada bo 30 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Dečkovo naselje, Celje (14 stanovanj); Krško (29 stanovanj),
• s projekti, ki so trenutno v pripravi, pred odobritvijo: Šmarje pri Jelšah (30 stanovanj).

SSRS

Gradil bo tudi Javni stanovanjski sklad MOL. Na osmih lokacijah v Ljubljani, naj bi do leta 2026 zgradil 1050 novih najemnih stanovanj. 

V gradnji pa je še projekt Dečkovo naselje v Celju, kjer gradijo 147 najemnih stanovanj. Gradnjo financirajo Mestna občina Celje, država, del sredstev pa je iz evropskih sredstev.