Nove stanovanjske nepremičnine so se na četrtletni ravni podražile za 11,5 odstotka. K zvišanju so največ prispevale cene novih stanovanj, ki so se dvignile za 13,9 odstotka, medtem ko so se cene novih družinskih hišah dvignile za 4,1 odstotka.
Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so bile medtem na četrtletni ravni nižje za 0,2 odstotka. Pred tem so se nazadnje znižale v zadnjem četrtletju 2019, prav tako za 0,2 odstotka, so navedli statistiki. Rabljena stanovanja so bila cenejša za 0,3 odstotka, medtem ko so bile rabljene družinske hiše za 0,1 odstotka dražje.
Rabljena stanovanja so se v tej primerjavi najizraziteje pocenila v preostali Sloveniji (za 0,5 odstotka) in v Ljubljani (za 0,1 odstotka), medtem ko so se v Mariboru podražila (za 1,6 odstotka).
Glede na tretje četrtletje lani so se cene stanovanjskih nepremičnin zvišale za 5,7 odstotka. Najizraziteje so se podražila nova stanovanja (za 10,7 odstotka). Sledile so rabljene družinske hiše (za 7,9 odstotka) in rabljena stanovanja (za 4,1 odstotka). Cene novih družinskih hiš so se medtem znižale (za 7,5 odstotka).
Skupna vrednost vseh v tretjem četrtletju prodanih stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji je bila 341,4 milijona evrov. To je bilo približno enako kot v četrtletju prej (338 milijonov evrov) in približno za 15 odstotkov manj kot v istem četrtletju lani (399,1 milijona evrov).
Skupno je bilo prodanih 2397 stanovanjskih nepremičnin, kar je najmanjše število prodaj stanovanjskih nepremičnin po drugem četrtletju 2020, ko je bilo prodanih okoli 2200 stanovanjskih nepremičnin, so spomnili statistiki.
Število prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin upada od prvega četrtletja 2022. V tretjem četrtletju je bilo prodanih približno 2300 rabljenih stanovanjskih nepremičnin, skupna vrednost prodaj pa je bila 315,6 milijona evrov.
Novih stanovanjskih nepremičnin je bilo prodanih približno 100, njihova skupna vrednost je znašala 25,8 milijona evrov.
Ob toliko praznih nepremičninah bi pametna vlada uvedla nepremičninski davek..Ampak to interesnim lobijem in politiki ne diši...
Če imamo inflacijo in gre gor kruh pa mlek pa ole, ni razloga, da bi šli cegli dol. Ajde, malo vpliva elastičnost povpraševanja in dostopnost kreditov, je pa to samo del zgodbe. Drug del je razmerje med ponudbo in povprasevanjem,… ...prikaži več tretji pa kot rečeno inflacija.