Potem ko je ministrstvo za zdravje junija letos v medresorsko obravnavo poslalo predlog zakona, ki ureja pravico do pozabe, je zakon o pravici oseb po prebolelem raku do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov zdaj sprejet in objavljen v Uradnem listu. Veljati bo začel sredi decembra, uporabljati pa junija 2025.
Zakon ureja pravico osebe, ki je prebolela raka ali se okužila z virusom hepatitisa C ali HIV, do pozabe in njeno uveljavljanje pri sklenitvi zavarovalne pogodbe življenjskega zavarovanja ali kreditnega zavarovanja in kreditne pogodbe za nepremičnino pod enakimi pogoji kot osebi, ki nikoli ni zbolela za omenjenimi boleznimi.
Pravica do pozabe je pravica osebe, ki je premagala raka ali se okužila z virusom hepatitisa C ali HIV, da se to ne upošteva pri sklepanju zavarovalnih pogodb življenjskih zavarovanj in kreditnih pogodb.
Zakona tako določa prepoved diskriminacije ob odločitvi o odobritvi poslovnega razmerja z zavarovalnico in kreditodajalcem kot tudi pri pogojih sklenitve pogodbe z zavarovalnico in kreditodajalcem.
Kdaj nastopi pravica do pozabe
Končna različica zakona je nekoliko drugačna od predloga. V prvotnem predlogu je bil določen splošni rok, po katerem se uveljavi pravica do pozabe, in sicer deset let po ozdravitvi. V sprejetem zakonu pa je rok krajši, in sicer sedem let.
Za osebo, ki se je okužila z virusom hepatitisa C in pred zdravljenjem ni imela napredovalne bolezni jeter oziroma določenih soobolevnosti, pravica do pozabe nastopi tri mesece od konca aktivnega zdravljenja.
Za osebo, ki se je okužila z virusom HIV, pa po preteku enega leta od začetka aktivnega zdravljenja.
Določila, ki jih v sprejetem zakoni ni
V sprejetem zakonu določila, ki je bilo v prvotnem predlogu, in sicer, da je rok za mlajše osebe do 21 let v času postavitve diagnoze krajši (pet let) ter omejitve, da se pogodbe iztečejo do dopolnjenega 65 leta starosti ter da zavarovalna vsota zavarovalne pogodbe ne presega 280.000 evrov, najvišji znesek hipotekarnega posojila pa je lahko 500.000 evrov, ni.
Zakon določa tudi, da so obdobja od konca ali začetka aktivnega zdravljenja lahko krajša za določene tipe oziroma stadije raka, za okužbo z virusom hepatitisa C ali HIV in zaradi drugih strokovno utemeljenih medicinskih pogojev. Seznam bolezni, za katere lahko velja krajše obdobje, bo pripravila komisija, ki jo bo imenoval minister za zdravje.
Kdaj je aktivnega zdravljenja konec
Konec aktivnega zdravljenja za osebo, ki je prebolela raka, pomeni trenutek, od katerega naprej ni potrebno več nobeno aktivno zdravljenje z izjemo hormonskega, biološkega in drugega preventivnega zdravljenja, namenjenega zmanjševanju tveganja ponovitve bolezni po popolni remisiji.
Za osebo, okuženo z virusom hepatitisa C, konec aktivnega zdravljenja pomeni trenutek konca uporabe postopkov in zdravil za zdravljenje okužbe z virusom hepatitisa C, za osebo, okuženo z virusom HIV, začetek uporabe postopkov in zdravil za zdravljenje okužbe z virusom HIV.
Konec ali začetek aktivnega zdravljenja potrjuje zdravniško potrdilo, ki ga izda izbrani osebni zdravnik.
Visoke globe za kršitelje
Zavarovalnice in kreditodajalci bodo morali že v fazi pred sklenitvijo pogodbe posameznika pisno opozoriti na pravico do pozabe. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona bosta izvajali Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije.
Nespoštovanje določil zakona pa bo kaznovano z visokimi globami, in sicer od 12.000 do 120.000 evrov se za prekršek kaznuje zavarovalnica in kreditodajalec ter z globo od 400 do 4000 evrov se kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice in kreditodajalca.
katarina.n.mal@styria-media.si
Država uvaja veliko novost, zato bo treba en mesec plačevati dodatnih 10 evrov