V leta 2019 sprejetem zakonu o nepremičninskem posredovanju je bilo sprejeto tudi določilo o dovoljenem plačilu za posredovanje pri oddajanju nepremičnin v najem. Na predlog Levice je bilo takrat v 5. členu zakona določeno, da sme v primeru najemne pogodbe najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje znašati največ štiri odstotke od pogodbene vrednosti, vendar ne več kot znesek enomesečne najemnine in ne manj kot 150 evrov. Pogodbena vrednost je izračunan kot zmnožek zneska mesečne najemnine in števila mesecev, za katerega se nepremičnina oddaja.
S tem določilom se niso strinjali nepremičninski posredniki. V Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri GZS se jim je zdelo nesprejemljivo, da bi država cenovno omejila storitev, ki je prosto dostopna na trgu. Konkurence je po njihovem na trgu dovolj, storitev za državljane ni obvezna, prek posrednikov pa steče manj kot 50 odstotkov prometa, so si bili enotni takrat.
Nekatere nepremičninske družbe in državni svet so po sprejetju zakona na ustavno sodišče vložili več zahtev za presojo ustavnosti nekaterih določil zakona o nepremičninskem posredovanju, med drugim tudi petega člena, vendar ne iz razloga, zaradi katerega se obetajo spremembe tega. Ustavno sodišče še ni sprejelo svoje odločitve.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost pa so zdaj pripravili spremembo petega člena, s katero se, kot so zapisali v predlogu spremembe zakona, zaradi uvedbe neutemeljene in nesorazmerne zahteve najnižje pristojbine za nepremičninsko posredovanje pri najemnih poslih s predlagano spremembo ta zdaj odpravlja.
Provizija bo lahko tudi nižja od 150 evrov
Po novem naj bi še vedno veljalo, da sme najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje v primeru najemne pogodbe za isto nepremičnino znašati največ štiri odstotke od pogodbene vrednosti, vendar ne več kot znesek enomesečne najemnine, pri čemer pogodbeno vrednost predstavlja zmnožek zneska mesečne najemnine in števila mesecev, za katerega se nepremičnina oddaja.
Dodaja pa se določba, da se v primeru pogodbene vrednosti nižje od 3750 evrov ali zneska enomesečne najemnine, ki je nižji od 150 evrov, plačilo za posredovanje določi prosto, vendar največ do višine 150 evrov.
V praksi to pomeni, da bo nepremičninski posrednik pri pogodbi, sklenjeni za 12 mesecev in mesečni najemnini na primer 500 evrov, tako kot do zdaj lahko zaračunal 240 evrov provizije. Pri najemni pogodbi sklenjeni za šest mesecev in mesečni najemnini 500 evrov pa največ 150 evrov. Lahko pa zaračuna tudi provizijo v višini štirih odstotkov, kar znaša 120 evrov, ali se s stranko dogovori celo za nižji znesek. Za zdaj, dokler ne sprejmejo spremembe zakona, pa velja, da je provizija najmanj 150 evrov.
Temeljno načelo predlagane spremembe je zagotavljanje učinkovitega varstva potrošnikov, ki je hkrati tudi osnovni razlog za regulacijo storitev na trgu nepremičninskega posredovanja, navajajo na ministrstvu za sloidarno prihodnost.
Spremembo zahteva Evropska komisija
S spremembo se tako odpravlja spodnja meje najnižjega plačila za posredovanje pri sklepanju najemnih poslov, v kar Slovenijo sili tudi evropska komisija. Letos je na Slovenijo naslovila mnenje, v katerem ugotavlja, da Republika Slovenija ni izpolnila vseh obveznosti iz direktive 2006/123/ES v zvezi s spremembo 5. člena navedenega zakona o nepremičninskem posredovanju.
Zahtevo glede najnižje pristojbine za nepremičninsko posredovanje pri najemnih poslih, ki je zdaj napisana v zakonu, namreč krši določila omenjene direktive. Komisija je v mnenju navedla, da sporni 5. člen, s katerim sta bili uvedeni najnižja in najvišja tarifa, preprečujeta umik nepremičninskih družb iz posredovanja pri poslih nižje vrednosti, s čimer bi se zagotovila varnost strank na nepremičninskem trgu.
Predlog sprememb zakona je bil poslan v javno obravnavo, ministrstvi za solidarno prihodnost pa predlaga, da se ga sprejme po hitrem postopku.
