Postopek za spremembo namembnosti objekta ali prostora je relativno preprost. Investitor mora na pristojno upravno enoto vložiti vlogo za gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti. Vlogi mora priložiti dokumentacijo za pridobitev GD za spremembo namembnosti, bistvo katere je opis gradnje in njenih značilnosti ter opis pričakovanih vplivov objekta zaradi spremembe namembnosti na neposredno okolico z navedbo ustreznih ukrepov.
Poleg tega pa gradbeni zakon predpisuje, "da mora tudi objekt, ki se rekonstruira, vzdržuje ali se mu spreminja namembnost, izpolnjevati bistvene in druge zahteve, ki veljajo v času spreminjanja objekta, pri čemer pa se preverjanje izpolnjevanja teh zahtev omeji le na tiste bistvene in druge zahteve, ki so predmet spreminjanja objekta, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Natančneje pa to določajo posamezni tehnični predpisi za posamezno bistveno zahtevo," pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor.
Kaj natančno pomeni izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev?
To je v resnici vprašanje investitorja, saj ga zanima, ali bo moral na objektu, ki mu bo namembnost spremenil v stanovanjsko, zadostiti zahtevam za skoraj nič energijsko hišo, ki veljajo od 1. januarja letos.
V konkretnem primeru to ureja pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki „izrecno določa, da se pravilnik uporablja le pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v najmanj 25 odstotkov površine toplotnega ovoja.“ Tako v primeru spremembe namena objekta, kjer se z deli ne bo posegalo v konstrukcijo oziroma se ne bodo izvajala druga dela zaradi česar bi se istočasno izvajala tudi rekonstrukcija objekta, pravilnik ne določa obvezne uporabe.
Dodatne zahteve le pri rekonstrukciji objekta
Če pri spremembi namembnosti investitor hkrati ne načrtuje tudi rekonstrukcije, mu ni treba na objektu narediti nobenih drugih posegov, kot so toplotna izolacija fasade in drugih delov ovoja, niti mu ni treba menjati oken, zagotoviti, da bo 50 odstotkov energije proizvedene iz obnovljivih virov ali katere koli druge zahteve za dosego skoraj nič energijskega standarda.
"Sprememba namembnosti je takšen poseg, ki gradbenih posegov ne rabi oziroma le takšne, ki spadajo med vzdrževalna dela. Za to ni treba projektiranja. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja zadnja tri leta ne vsebuje natančnih načrtov. Projekt za izvedbo je del prijave začetka gradnje, ki pa za spremembo namembnosti ni potreben," pojasnjujejo na ministrstvu.
Gradbeni zakon že od leta 2017 določa, da se za izdajo gradbenega dovoljenja prilaga le dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (lokacijski podatki skupaj z osnovnimi tehničnimi podatki) in šele k prijavi začetka gradnje tudi projekt za izvedbo objekta, ki vsebuje tudi dokumentacijo in izkaze o energetskih lastnostih stavbe. Zakon za spremembo namembnosti ne določa obveznosti prijave začetka gradnje (ker gre samo za vzdrževalna dela), zato se teh načrtov in izkazov pri spremembi namembnosti ne prilaga.
Dve gradbeni dovoljenji v enem
Če pa bi se investitor odločil tudi za rekonstrukcijo objekta, ki mu spreminja namembnost, pa bi moral vložiti še vlogo za gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo. To lahko naredi v dveh ločenih zahtevkih ali v enem združenem zahtevku. "V primeru rekonstrukcije zakon zahteva zahtevnejšo dokumentacijo in sodelovanje pooblaščenega strokovnjaka."
V tem primeru bi investitor moral zadostiti trenutno veljavnim predpisom o energijski učinkovitosti stavbe, torej doseči skoraj ničenergijski standard. Ker pa tega trenutno veljavni Pures še ne določa, na sprejem novega še vedno čakamo, pa je dovolj, če bi upošteval zahteve za energijsko učinkovitost po obstoječem Pures.
