„Žena se z eno izmed bank, dogovarja o stanovanjskem kreditu za obnovo hiše. Med zahtevanimi dokumenti naju je zelo zmotilo predvsem to, da mora banki poleg 12 plačilnih list in kupa po najino nepotrebnih dokumentov predložiti tudi 12 bančnih izpiskov in celotno pogodbo o zaposlitvi.
Je to normalna praksa, pri pridobivanju kredita? Je to res zakonsko potrebno in s stališča GDPR (op.u., splošna uredba EU o varstvu podatkov) tudi ustrezno? Namreč, na bančnih izpiskih so vidni vsi prilivi, vsi odlivi, vsi nakupi, pravzaprav zelo osebne stvari. Če malce karikiram, če si žena kdaj kupi karkoli v nekem shopu in se ji to zdi res osebna zadeva, je nujno da to vidi tudi bančna uslužbenka. Se taka razgalitev zahteva tudi od drugih javnih oseb, na primer poslancev,“ je posameznik preveril na Združenju bank Slovenije.
Preverjanje kreditne sposobnosti je zakonsko določeno
Preverjanje kreditne sposobnosti posameznika pred odobritvijo stanovanjskega kredita je res natančna in stroga, urejajo jo različni zakoni in uredbe, pa vendar ostaja vprašanje, ali so med dokumentacijo, ki jo zahtevajo banke, obvezni tudi bančni izpiski, ki so nekakšno ogledalo prilivov in potrošnje posameznika.
Banka, pri kateri je kreditojemalec komitent, ima vpogled v promet na njegovem računu vedno na voljo, zakaj bi torej potrebovala še bančne izpiske. Vendar ne gre le za preverjanje prilivov in odtegljajev v času preverjanja kreditne sposobnosti, temveč za dolgotrajno hrambo bančnih izpiskov. Banke morajo vso pridobljeno dokumentacijo hraniti ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po odplačilu kredita.
ZBS: Dolžne so pridobiti informacijo o stroških oz. porabi
Zato smo vprašanja naslovili na več bank in tudi informacijsko pooblaščenko. Občanu pa so na njegovo vprašanje odgovorili tudi na Združenju bank Slovenije. Tam uvidoma izpostavljajo, da je „združenje ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje, ki deluje za interese svojih članic. Združenje ne more vplivati na poslovno politiko članic, prav tako nima nikakršnih nadzorniških pristojnost ali pooblastil v zvezi s poslovanjem svojih članic v praksi in njihovim izvajanjem predpisov.“
V nadaljevanju odgovora pa pojasnijo, da so „banke in hranilnice zavezane k spoštovanju zakona o potrošniških kreditih, ki jim nalaga skrb, da ne pride do prezadolženosti kreditojemalca, in k spoštovanju sklepa BS o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki jim omejuje kreditne aktivnosti, in lastnih notranjih pravil ter pravil skupine glede skrbnega poslovanja in upravljanja tveganj. Z zakonom o potrošniških kreditih pa so dolžne pridobiti tudi verodostojno informacijo o stroških oz. porabi kreditojemalca, ki jih morajo upoštevati pri izračunu kreditne sposobnosti kreditojemalca.“
Iz odgovora lahko sklepamo, da je preverjanje prilivov in odhodkov na podlagi bančnih izpiskov posameznika dovoljeno in skladno z zakonodajo.
Banki: Pridobivamo podatke o prilivih in odtegljajih na računu
Vprašali smo jih o tem, ali so bančni izpiski del obvezne dokumentacije in zakaj, ter katera druga dokumentacija je še obvezna pri preverjanju kreditne sposobnosti. Na naša vprašanja so se odzvali le v dveh bankah.
Iz Deželne banke Slovenije so sporočili, da mora kreditojemalec predložiti „potrdilo izplačevalca plač o višini prihodkov, dokazilo o državljanstvu, davčno številko, podatke o prilivih in odtegljajih na računu, račune, predračune, kupoprodajno pogodbo, cenitev nepremičnine.“
Pri tem niso navedli, od kod izhajajo podatki o prilivih in odtegljajih na računu, in kako jih kreditojemalec dokazuje, hkrati pa zapisali, da „bančni izpiski niso nujni del kreditne dokumentacije.“
„Kreditojemalec, ki želi najeti stanovanjski kredit, mora v postopku odobritve kredita predložiti: dokumentacijo, iz katere je razviden predmet najema kredita (notarsko overjeno kupo-prodajno pogodbo za nakup nepremičnine, cenitev nepremičnine, gradbeno dovoljenje, zemljiško-knjižni izpisek itd.), dokumentacijo o dohodkih v preteklem letu (pri fizičnih osebah so to najpogosteje potrdilo o zaposlitvi in odstopna izjava, plačilne liste, potrdila o prilivih in bančni izpiski),“ navajajo v Novi KBM.
Med zahtevano dokumentacijo so torej tudi bančni izpiski, v banki pa pridobivanje navedene dokumentacije utemeljujejo z „zakonom o potrošniških kreditih, smernicami evropskega bančnega organa (EBA) o odobravanju in spremljanju kreditov ter sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. Skladno z njimi banka preverja finančne in ekonomske okoliščine potrošnika, ki bi lahko predstavljale izrazit dejavnik tveganja pri odplačevanju kredita.“
V nobeni od bank pa ne zahtevajo predložitve celotne pogodbe o zaposlitvi, temveč le potrdilo delodajalca o zaposlitvi.
Informacijska pooblaščenka: Zakonodaja izrecno ne predvideva bančnih izpiskov
„V zvezi z vašim vprašanjem o tem, ali banka pri odobritvi stanovanjskega kredita fizični osebi od te lahko zahteva tudi bančne izpiske, iz katerih je razvidno, kako ta oseba troši denar, kje in zakaj, informacijski pooblaščenec (IP) pojasnjuje, da banke morajo pred vsako sklenitvijo kreditne pogodbe narediti oceno kreditne sposobnosti potrošnika. V ta namen lahko banke obdelujejo med drugim tudi podatke o zadolženosti fizičnih oseb iz sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb. Pri tem lahko poleg omenjenih podatkov o zadolženosti zahtevajo tiste podatke, ki so potrebni, zadostni in sorazmerni za takšno oceno, ki je v primeru sklenitve pogodbe za nepremičnino dokaj strogo regulirana. Banka ali drug dajalec kredita namreč lahko sklene kreditno pogodbo za nepremičnino s potrošnikom le, če na dan sklenitve kreditne pogodbe iz ocene kreditne sposobnosti potrošnika verjetno izhaja, da bo potrošnik izpolnil obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino.“
Vendar pa IP v mnenju ne more izvesti konkretne presoje o tem, katere konkretne podatke lahko banka v ta namen zahteva. „Zakonodaja namreč izrecno ne predvideva, da bi morale fizične osebe za namen odobritve kredita predložiti prav bančne izpiske.“
Banka glede na zakonodajo upošteva dejavnike tveganja, „ki so pomembni za oceno verjetnosti, da potrošnik izpolni obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino. Banke te informacije pridobijo od potrošnika, kreditnega posrednika in iz zbirke osebnih podatkov, ki se vodijo na podlagi zakona o centralnem kreditnem registru (t.i. SISBON - sistem izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb). Zakon torej nikjer izrecno ne določa, da bi banka morala ali lahko zahtevala tudi bančni izpisek,“ še pravijo v uradu IP.
Kaj tipu ni jasno? Banka itak vidi vse transakcije. Pogodbo o zaposlitvi pa prineseš, da vidijo če si res zaposlen za n.č. in kolikšno plačo imaš. Kako si je ta, ki se buni to zamislila, da bo dobil 150.000 kredita… ...prikaži več na lepe oči, ker mu to pripada? V Ameriki za najem stanovanja naredijo celo študijo, če boš plačeval ali ne...samo v Bananastanu jih skrbijo pravice, dolžnosti pa itak noben ne vidi.
Nič nemorejo kontrolirati če naslednji dan priliva dvigneš izvračuna vse razen tekočih mesečnih stroškov ki jih potrebuje račun za samoodtegljaj.
Kar navadite se na popolno kontrolo, ki jo prinaša Nova Svetovna Ureditev. Za začetek bodo ukinili gotovino. Imel boš samo kartico, Če ne boš kooperativen z oblastjo, ti bodo kartico blokirali. Deluje prepoznava obrazov in tako nazorujejo tvoje gibanje. Če… ...prikaži več si kritičen, ti ukinejo komunikacije. Kulturni marksizem že žanje sadove. Belce bodo popolnoma razčlovečili. Večina reklam je že večrasnih. Če ti ni všeč, si rasist. Potem bodo ukinili številčno majhne jezike, ker si nerazumljiv=rasist...