Prve frčade so se pojavile v Veliki Britaniji v 16. stoletju, kot okna podstrešnih spalnic. Stalni del arhitekture pa so postale v prvi polovici 17. stoletja, ko je francoski arhitekt François Mansart začel načrtovati stavbe z mansardami, po njem so dobile tudi ime.
Čeprav prvi zapis o strešnem oknu sega v drugo polovico 19. stoletja, eden prvih, ki so živeli v podstrešni sobici s strešnim oknom, je bi Hans Christian Andersen, njihov razvoj povezujemo z obdobjem po drugi svetovni vojni. Pri nas pa se je njihova vgradnja razširila v zadnjih 20 letih.
Skozi strešno okno je pogled širši
Treba je priznati, da se marsikatera frčada lepo poda k slogu hiše, a po drugi strani, če bi vgradili strešna okna, bi imeli v prostoru bistveno več svetlobe, zračili bi lahko bolj učinkovito, pa še zvezde bi lahko opazovali.
Ali kot je o svojem strešnem oknu zapisal H. C. Andersen „narejeno po vzoru drugih mansardnih oken, vendar z veliko širšim pogledom. Cerkveni stolp lahko občudujem vse od njegovega vznožja."
To so pomembne prednosti strešnih oken pred frčado. Edina prednost frčade je stojna višina, ki jo pridobimo, če je kolenčni zid v mansardi nizek, zato je težko razumeti, da se graditelji, ki urejajo mansardna stanovanja, še vedno odločijo za zanjo. Pravkar sem na eni od hiš v bližini lahko opazovala, kako so odkrili del obstoječe strehe in na tem mestu naredili frčado namesto, da bi preprosto vgradili dve ali tri strešna okna.
Frčada prepušča bistveno manj svetlobe
Ena od največjih napak, ki jih naredijo graditelji, ko se odločijo za frčado, je ta, da naredijo premajhno, kar posledično pomeni, da vanjo lahko vgradijo zgolj majhno okno. S tem frčada niti približno ne izpolni svoje funkcije. Že tako ali tako v prostor skozi njo prihaja od 30 do 70 odstotkov manj svetlobe kot skozi enako veliko strešno okno, če je frčada majhna, pa še toliko manj.
Razlika je v vpadnem kotu svetlobe, ki se skozi strešno okno razprši v širino in globino, skozi vertikalno vgrajeno okno pa ima zaradi stranic frčade omejen koridor. Poleg tega lahko strešna okna vgrajujemo drug ob drugega in tudi drug nad drugega, tako da v strehi ustvarimo stekleno steno, česar frčade ne omogočajo.
Vgradnja strešnega okna je bolj preprosta
Druga pomembna prednost strešnih oken je njihova vgradnja, ki je kljub zahtevnosti, še vedno precej bolj enostavna kot izvedba frčade. Izvedena mora biti pravilno, da je okno 100-odstotno vodotesno in brez toplotnega mostu. Proizvajalci strešnih oken so dodobra razvili tehnologije vgradnje, ki preprečujejo zamakanje in nastanek toplotnih mostov
Zato je treba izbrati kakovostnega ponudnika, ki bo glede na stanje strešne kritine, ostrešja in razmika med špirovci pravimo predvidel vgradnjo. Vodotesnost zagotovijo z vgradnjo obrob, ki ustrezajo strešni kritini, hkrati pa morajo vgraditi tudi sekundarno kritino in parno oviro, ki morata biti dobro zatesnjeni, da preprečujeta vdor vode v notranjost, hkrati pa omogočata prehod vodne pare iz notranjosti ven.
Izvedba frčade je dražja, gradbeno dovoljenje pa nujno
Na drugi strani je izvedba frčade še bolj zahtevna. Krepko je treba poseči v strešno konstrukcijo, zato je za njeno izvedbo tudi treba pridobiti gradbeno dovoljenje, kar je še ena velika pomanjkljivost v primerjavi s strešnim oknom, za vgradnjo katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno.
V nadaljevanju je treba izvesti toplotno izolacijo stranic, ki naj bi bila debela toliko, kot je na fasadi, in izolacijo strehe nad frčado, ki naj bi ustrezala debelini izolacije ostalega ostrešja. Pri tem je treba obe izolaciji neprekinjeno povezati s fasadno in strešno, v nasprotnem bodo tam nastali toplotni mostovi. Vgraditi je treba parno oviro in sekundarno kritino, da zagotovimo zrakotesnost ter urediti prezračevalni kanal nad strešno toplotno izolacijo. Dela in vgrajenega materiala je precej več, zato je frčada približno trikrat dražja od strešnega okna enake površine.
Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.
