Namen izdaje priporočene sortne liste krompirja je pomagati pridelovalcem, med njimi tudi vrtičkarjem, pri odločanju za nakup najprimernejše sorte, ki je najbolj prilagojena na naše rastne razmere in zahtevam potrošnikov, pravi dr. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS).
Letos je na listi, ki je razdeljena po zgodnosti, 18 sort krompirja. Kot navaja Dolničar, so poleg razširjenosti pri pripravi upoštevali končni pridelek in njegovo stabilnost, jedilno kakovost in primernost za uporabo, odpornost proti boleznim in škodljivcem ter občutljivost za fiziološke napake in tolerantnost na sušo.
Pogoj, da sorto uvrstijo ne priporočeno sortno listo, je triletno preizkušanje v sortnih preskusih Javne službe v poljedelstvu v Sloveniji, izjemoma, če sorta res izstopa po posameznih lastnostih, je dovolj dve leti preskušanja.
Tako so na listo uvrščene le najboljše sorte, ki so sprejemljive v vseh kriterijih, kar velja tudi za sorte, odporne proti krompirjevi plesni.
Sorte, odporne na krompirjevo plesen
Odpornost proti krompirjevi plesni je še posebej pomembna, tudi za manjše pridelovalce in vrtičkarje, navaja Dolničar. Na sortno listo so jih uvrstili šest: Alouette, Carolus, KIS Kokra, Levante, Otolia in Twister.
Te sorte so nosilke enega ali več R genov odpornosti proti krompirjevi plesni, vendar kljub temu, da so res zelo odporne, v KIS na dolgi rok svetujejo zmeren program škropljenja proti krompirjevi plesni, ki ga kombiniramo z zaščito proti črni listni pegavosti.
To pomeni, da majhnim pridelovalcem na vrtovih in ekološkim pridelovalcem ob saditvi odpornih sort ni treba skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo. Večjim pridelovalcem pa svetujejo od tri in pet škropljenj letno (odvisno od vremenskih razmer) z različnimi kombiniranimi pripravki, ekološkim pa z bakrenimi pripravki, ki jim zagotavljajo zaščito tudi proti črni listni pegavosti, ko je nevarnost okužbe največja. S tem preprečimo, da plesen ne bo razvila odpornosti proti R genom, in nam bodo ti dolgoročno na voljo za lažjo kontrolo bolezni, zaključi Dolničar.
Krompir, primeren za vrtičkarje
Pri izbiri semenskega krompirja je pomembno tudi ali je tretiran ali netretiren. Tretiran semenski krompir je obdelan s fungicidi, ki mu jih dodajajo med skladiščenjem, da se ne bi razvile skladiščne bolezni. Vse slovenske sorte so netretirane, saj pri nas za ta namen ni dovoljeno nobeno fitofarmacevtsko sredstvo.
Za gojenje na zelenjavnem vrtu je bolj primeren tisti z debelejšimi gomolji, od 35 do 55 milimetrov. Drobnejši pa meri od 28 do 35 milimetrov. Od velikosti in teže sta odvisni povprečno število kalečih očes in energija kalitve. Manjši gomolji imajo lahko precej manj kalečih očes, zato jim je treba za dobro rast in pridelek zagotoviti še toliko bolj optimalne pogoje. Nenazadnje je treba pred nakupom natančno prebrati deklaracijo, na kateri mora biti napisano vse našteto, tudi poreklo in uradna služba potrjevanja.
Krompir bomo sadili šele konec marca ali aprila, takrat, ko bo temperatura zemlje nad 10 stopinj Celzija. Do takrat pa ga je treba še nakaliti, kar traja od tri do štiri tedne. Zato je pametno semenski krompir kupiti februarja, tudi zato, ker je takrat izbira največja, količina ponudbe pa zadostna. Do začetka kaljenja ga je treba na temperaturi od štiri do šest stopinj Celzija, v temnem in relativno vlažnem prostoru, v nasprotnem bo odgnal prezgodaj in se izčrpal.
Na listi so priporočene sorte razdeljene v štiri skupine: zgodnja, srednje zgodnja, srednje pozna in pozna. Krompir se loči tudi po barvi mesa in kožice. Osnovne barve mesa so svetlo rumena, rumena in krem bela. Ločijo se tudi po tipu, ki pove, kolikšna je količina škroba v krompirju. Najmanj ga ima ti A in največ tip D. Tip A je denimo primeren za solate, tip B za cvrtje in pečenje, tip C pa je precej mokast in se hitreje razkuha.
Priporočene slovenske sorte
KIS Sora je pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika s številnimi stebli, listi so majhni in temno zeleni. Oblikuje srednje veliko število srednje debelih gomoljev, ki so ovalni, očesa plitva. Kožica je svetla, meso je krem belo. Je izjemno kakovostna večnamenska sorta s čvrstim mesom, primerna za kuhanje, tudi za solate, praženje, pečenje in ocvrt krompirček, v tipu kuhanja A. Je občutljiva na krompirjevo plesen na listih in gomoljih, odporna proti virusnim boleznim in nematodam. Primerna je tudi za hladno skladiščenje, saj le počasi postane sladka.
Priporočene sorte za ekološko pridelavo
Twister je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom, primerna za ekološko pridelavo. Rastlina je srednje velika, gomolji so srednje številni, okroglo ovalni in debeli, očesa so plitva. Kožica in meso sta rumene barve. Je kakovostna sorta, primerna predvsem za kuhanje in praženje, v tipu kuhanja AB. Občutljiva je na virusne bolezni in zelo odporna na krompirjevo plesen. Je srednje tolerantna na sušo, gomolji lahko pokajo in izraščajo.
Alouette je srednje pozna jedilna sorta, primerna za ekološko pridelavo. Oblikuje bujen grm s temno zelenimi listi in srednje veliko število debelih gomoljev. Ti so dolgo ovalni, očesa srednje plitva. Kožica je rdeča, meso svetlo rumeno. Je kakovostna srednje pozna sorta, primerna predvsem za kuhanje, praženje in pečenje, v tipu kuhanja B. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo veliki. Občutljiva je na virusne bolezni, odporna pa proti krompirjevi plesni.
Carolus je srednje pozna jedilna sorta, primerna za ekološko pridelavo. Rastlina je srednje velika, pokončna, listi so veliki. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev, ki so ovalni, očesa srednje plitva. Kožica je svetlo rumena, okoli očes so vijolično rdeče lise, meso je rumeno. Je kakovostna precej moknata srednje pozna sorta, primerna za kuhanje, praženje, pečenje in ocvrt krompirček, v tipu kuhanja BC. Občutljiva je na virusne bolezni, odporna pa proti krompirjevi plesni.
Otolia je srednje pozna jedilna sorta, primerna za ekološko pridelavo. Rastlina je srednje velika s številnimi stebli, listi so veliki. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev, ki so ovalni, očesa plitva, kožica je rumena, meso je temno rumeno. Je kakovostna sorta z rahlim mesom, primerna za kuhanje, praženje, pečenje in ocvrt krompirček, v tipu kuhanja B. Odporna je proti krompirjevi plesni.
Levante je pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom, primerna za ekološko pridelavo. Rastlina je velika z manjšimi listi in ima dobro pokrovnost. Gomolji so srednje številni, izenačeni, dolgo ovalni in srednje debeli. Očesa so plitva. Kožica in meso sta rumene barve. Je kakovostna sorta, primerna predvsem za kuhanje in praženje, v tipu kuhanja B. Občutljiva je na virusne bolezni in zelo odporna na krompirjevo plesen. Je srednje tolerantna na sušo, občutljiva na navadno krastavost, ki je zelo površinska z majhnimi krastami.
Gospodu Dolničarju! Prvič, ne propagirajte predvsem svojih sort s predpono KIS (Kmetijski inštitut Slovenije). Drugič, sorte so neznano, malo drugače razdeljene na "zgodnost", kot v originalu. Tretjič, povejte raje, katere sorte je sploh še možno nabaviti? Četrtič, povejte, katere sorte… ...prikaži več so odporne na vedno težje pogoje pridelave (suša, šele potem razne plesni). Petič, povejte, katere sorte so ustrezne, da se jih škropi z zaščitnimi sredstvi proti plevelu (Secor), da ne zmanjša pridelka!