Travo sejemo od sredine aprila do sredine maja ter septembra in še v začetku oktobra, ko se dnevne in nočne temperature povzpnejo na okoli 10 stopinj Celzija. V takšnih pogojih bo kalila hitro, če so tla pripravljena pravilno, že v 10 do 14 dneh.
Najbolje bo kalila in kasneje rasla na odcednih, rahlih tleh, saj ima precej plitve korenine. Tla je najbolje prekopati do globine 15 centimetrov vsaj 14 dni pred setvijo, da se tla uležejo. To lahko naredimo ročno ali s frezo, nato s površine odstranimo kamenje, korenine, plevele in morebitne ostanke stare travne ruše. Če moramo na površino, kjer bo trata, zemljo navoziti, jo je treba sproti utrjevati, saj se bo v nasprotnem lahko posedla tudi za 30 centimetrov.
Seme trave oziroma travno mešanico izberemo glede na tla, sončno in senčno lego, odpornost na visoke temperature, pogostost padavin oziroma dostopnost vode za zalivanje, odpornost na obremenitve, zahtevnost vzdrževanja in sposobnost obnavljanja. Izbira travnih mešanic je res pestra.
Travo sejemo enakomerno vzdolž in povprek
Tla pognojimo in jim po potrebi, dodamo kremenčevo mivko ali pesek oziroma kalcijev karbonat, če to kisla. Katera gnojila je najbolje uporabiti, preberite tukaj.
Travo po poravnani površini z grudičasto strukturo, ki jo naredimo z grabljenjem, sejemo ročno ali s pomočjo ročnega sejalnika, za večje površine pa je zelo dobra rešitev posipalnik na kolesih. Enakomernost sejanja bo večja, če bomo najprej sejali vzdolž terena, potem pa še prečno nanj.
Posejano površino nato povaljamo, da se seme sprime z zemljo, zalijemo, pri čemer uporabimo razpršilnik in ne curek, ki bi tla zbil, ter pokrijemo s kopreno, da semen ne pozobajo ptiči.
Površino je treba redno in dovolj zalivati
Mlado travo prvič kosimo, ko doseže višino približno 10 centimetrov, rez pa naj ne bo nižji od petih centimetrov. Vse dokler je jesensko vreme toplo, travo kosimo vsak teden, s čimer bomo travo okrepili, rast pa bo gostejša.
Trave ne mulčimo, redno odstranjujejo listje
Pri jesenski košnji mlade trave ne mulčimo. Ostanki pokošene trave namreč kaj hitro zadušijo mlade rastlinice in preprečijo njihov razvoj in rast. Z mlade trate, enako pa velja tudi za starejšo, jeseni redno odstranjujejo odpadlo listje. Listje preprečuje dostop svetlobe, zato trava pod njim odmira. Pod debelejšimi plastmi listja pa se zadržuje tudi precej vlage, zaradi česar se ustvarijo idealni pogoji za razvoj plesni.
dezurni@styria-media.si
