Lubenica in melona sta tropski plodovki, ki ju uvrščamo tudi med sadje. Njuna domovina so tropska in subtropska območja Afrike. Od tam so jih prinesli v dolino Nila, tako so že 2000 let pred našim štetjem postale vsakdanja hrana v starem Egiptu. V Španijo so jih prinesli Arabci, od tam pa so se razširile v Francijo in naprej po Evropi.
Potrebujeta toploto, a ne previsokuh temperatur
Na prosto ju presajamo v drugi polovici maja in v začetku junija, približno takrat kot druge plodovke. Optimalna temperatura tal ob presajanju, ki zagotavlja dobro ukoreninjenje in rast sadik, je od 15 do 20 stopinj Celzija. V času razvoja plodov pa je zanje najbolj ugodna temperatura med 25 in 27 stopinj Celzija. Čeprav bi morda pričakovali, da, bolj, ko bo poletje vroče, bolj bodo lubenice in melone rasle in tvorile plodove, to ne drži. Pri temperaturah, višjih od 35 stopinj Celzija se tvorjenje plodov upočasni oziroma je slabše.
Za dobro rast lubenic in melon je treba na vrtu izbrati primerno, zelo osončeno mesto, rastejo pa tudi v rastlinjakih, jim pravilno pripraviti tla in jih obdati z dobrimi sosedi. Ti so sladka koruza, fižol, grah, črna redkev, rdeča pesa, tudi bazilika. Lubenice so prijateljice krompirja, medtem ko melone niso. Slabi sosedi obeh pa so še bučke in buče.
Zagotovimo jim dovolj prostora
Ker razvijejo obilno listno maso in se zelo razrastejo, potrebujejo dovolj prostora. Ena rastlina potrebuje približno štiri kvadratne metre, vendar to ne pomeni, da bomo na takšni površini sadili le po eno. Na pol kvadratnega metra lahko posadimo dve rastlini, potem pa njuno razrast usmerjamo z grede, vsako v svojo smer. Zato so za njuno sajenje najbolj primerne robne gredice, da dolge vitice med rastjo lahko usmerjamo na travo oziroma površino ob zelenjavnem vrtu. Dobro rastejo tudi na kompostnem kupu. Melone pa lahko rastejo tudi ob opori, podobno kot kumare.
Gnojenje in drugi dodatki so obvezni
Za rast potrebujejo veliko organskih snovi, zato je dobro, če gredice že jeseni pognojimo z uležanim hlevskim gnojem (približno 4 kg/m2) ali pa spomladi z domačim kompostom, (približno 6 kg/m2). Lahko se odločimo tudi za organsko gnojilo v obliki briketov. Če ste tla premalo pognojili, lahko kompost ali brikete dodate tudi še zdaj.
Rahla tla, zastirka in veliko vode
Tla okoli rastlin je treba vsake toliko okopati in zrahljati, da bodo imele dovolj kisika. Okoli njih namestimo zastirko, ki bo v tleh zadrževala vodo. Za boljšo razrast in predvsem razvoj plodov lahko na tla, po katerih se bodo razraščale, položimo folijo ali agro-tekstil temne barve. S tem jim bomo zagotovili še več toplote, hkrati pa preprečili, da bi jih na površini izven gredic prerasla trava. Če se bodo razraščale po travi, jo bo namreč težko kositi. Visoka trava pa jim bo poleg vode, jemala še sonce. Redno jim tudi odstranjujemo posušene liste in nerazvite plodove.
Pobiramo jih konec julija in avgusta
Melone bodo dozorele konec julija, v začetku avgusta, nekoliko prej kot lubenice. Pobiramo jih, ko je na peclju vidna milimetrska razpoka, plod pa je dobro obarvan. Zaznali bomo tudi njihov značilni vonj. Zrelost lubenice prepoznamo po tem, da sta list in vitica ob peclju posušena, lisa na plodu, ki je na zemlji, pa povsem bela. Na vsaki rastlini naj bi zrasli od dva do trije plodovi.
Pri nas so jabolka in hruške in drugega ne potrebujemo,ta eksotika če je ali pa ni