Zagotovo ste na okrasno gredo spomladi posadili trajnico ali grmovnico, ki je že v prodajalni bujno cvetela. Denimo hortenzije lahko kupimo z bujnim cvetom, pa cvetoče ameriške slamnike, potonike, telohe, srčke in še bi lahko naštevali.
Učinek je takojšen. Na novo zasajena greda je bila polna bujnih cvetov. Ker gre za trajnice, smo upravičeno pričakovali, da bo naslednjo sezono bujnost cvetenja še večja, saj se bodo rastline v tem času dobro ukoreninile. A pogosto se zgodi prav nasprotno. Marsikatera trajnica sploh ne preživi zime, večina pa jih začne hirati in naslednjo sezono so precej uboge. Z veliko ustrezne nege nekatere lahko počasi, skozi leta spodbudimo k normalni rasti.
Odgovor na vprašanje, zakaj se to dogaja in zakaj je večina trajnic postala sezonskih, smo poiskali pri Jožici Golob Klančič, inženirki hortikulture in krajinske arhitekture, ki se z vzgojo sadik trajnic ukvarja že desetletja.
Trajnice je treba ločiti v dve skupini
Trajnice naj bi trajale, zato se tako tudi imenujejo, in upravičeno pričakujemo, da bo nasad trajen, da bo vrt krasil leta in leta. A ni tako preprosto, zaradi različne vzgoje sadik moramo ločiti tiste trajnice, ki jih kupujemo za takojšnji učinek, od tistih, ki so namenjene trajnim nasadom.
Večina kupcev tega ne ve, saj so sadike v prodajalnah poimenovane 'trajnice', kar daje slutiti, da bodo trajale dolgo. Največkrat se prodajajo kot brezimne, nenatančno ali celo napačno poimenovane, pravi Golob Klančičeva.
V resnici pa gre za na poseben način vzgojene sadike, katerih namen niti ni, da bi bile trajne. „Gojitelji sadik trajnic namreč z izborom vrst in sort ter z načinom gojenja vnaprej prejudicirajo trpežnost sadik in posledično obstojnost nasadov. A tega se pri nas mnogi, skoraj večina kupcev, sploh ne zaveda in vse sadike trajnic meče v isti koš,“ pravi Golob Klančičeva in doda: „V vrtnarsko razvitih deželah veliki gojitelji sadik, tudi trajnic, prilagajajo svoj sortiment in tehnologijo gojenja za borze cvetja in velike trgovske verige. Tja usmerjajo majhno število vrst in sort, sezonsko, kadar je pač njihov videz najlepši. Tudi naši trgovci, veliki in manjši, takšno trgovanje dobro obvladajo.“
Pretirano gnojenje v času priprave na prodajo
Bujno rast ali celo bogato cvetenje sadik trajnic že ob nakupu je možno najhitreje in najlaže doseči z vzgojo v šotnici, z močnim gnojenjem in velikokrat tudi v rastlinjakih. Marsikdaj so takšne sadike v zelo velikih loncih, da je njihov atraktivni videz še bolj poudarjen. Včasih pa so v prodaji tudi v zelo majhnih lončkih, da so lahko zelo poceni. Pogosto tudi prihajajo na trg cvetoče v zanje neobičajnemu času, zlasti zgodaj spomladi, ko na prostem še ne cvetijo.
V masovni proizvodnji vzgojene sadike, ki so preforsirane z gnojili, niso trajne. „Tako so mnogi trgovci in njihovi nepoučeni kupci trajnice razvrednotili oziroma jih degradirali na nivo hitro pokvarljivega blaga. Zaradi tega se je med neukimi kupci uveljavilo zelo razširjeno mnenje, da sadike trajnic po sajenju na prosto včasih lahko trajajo, večinoma pa niti ne,“ poudari Golob Klančičeva.
Za takšne sadike se odločimo le, če želimo čez noč imeti lepo zasajen balkon ali del gredice. To lahko naredimo v katerem koli letnem času. Vendar pri veliki večini ne moremo pričakovati trajnosti, saj jim v domačem okolju, v vrtni zemlji, ne moremo ponuditi rastnih pogojev, ki so jih bile vajene med vzgojo v loncu, torej v času priprave na prodajo. Ko tako vzgojena trajnica odcveti ali začne hirati, jo pač zamenjamo z novo, bolj svežo.
Trajnice označene s strokovnim imenom in lastnostmi
Če želimo trajne nasade trajnic, moramo ubrati drugo pot. „Pri zasajanju vrtov in javnih nasadov se srečujemo z zelo različnimi rastnimi pogoji in seveda večjimi površinami, ki jih je treba smiselno zasaditi. Zato potrebujemo velik izbor različnih trajnic, da iz njega lahko izberemo primerne za vsak namen posebej. Izbiramo glede na obliko in čas rasti in cvetenja, višino, barvo, prilagojenost na težko in vlažno ali morda plitko in sušno zemljo, na polno osončenost ali osenčenost rastišča,“ najprej poudari sogovornica.
Trajnice, s katerimi oblikujemo vrtne motive, morajo biti sortno čiste, korektno označene s strokovnimi imeni in lastnostmi, ki določajo njihovo uporabnost na različnih mestih in za različne namene.
Poznavalci trajnic in seveda tisti, ki to želijo postati, pri nakupu sadik iščejo natančna strokovna imena trajnic. Le na njihovi osnovi je namreč možno poiskati vse relevantne podatke o njihovih lastnostih. Tako jih lahko prav umestijo v prostor in od njih lahko pričakujejo dolgo življenje.
Trajne bodo le utrjene in trpežne sadike trajnic
Izberemo utrjene in trpežne sadike trajnic, ki so običajno v standardiziranih majhnih lončkih, najpogosteje dimenzij 9x9x10 cm. Le nadstandardne pa so gojene posebno asketsko v navadni vrtni prsti. „Zaradi utesnjenosti v malih lončkih in skromne prehranjenosti so takšne sadike ob nakupu bolj skromnega videza, a so posebej utrjene in trpežne in imajo sposobnost hitrega vraščanja v hranilno vrtno prst.“
Med tistimi ljubitelji lepih rastlin, ki že marsikaj vedo tudi o trajnicah, pa še vedno naletimo na zmotno prepričanje, da jih je najprimernejše saditi spomladi ali kvečjemu še jeseni, v resnici jih lahko sadimo, ko imamo pripravljeno gredo, torej v različnih letnih časih, hkrati vse kar imamo namen posaditi. Le kadar je zemlja zmrznjena ali premokra, sajenje ni možno. Pa vendar je treba v posameznem letnem času upoštevati nekaj navodil.
Sadimo jih lahko celo leto
„Če sadimo zgodaj spomladi, bodo sadike v tekočem letu izkoristile vso razpoložljivo toploto in čas. Poleg tega bodo skoraj zanesljivo imele v hladnejšem začetku leta dovolj vlage za vraščanje brez omembe vrednega zalivanja. Tako bodo v poletje nasadi prišli že dovolj utrjeni. Če sadimo poleti, se utrjene sadike zelo hitro vraščajo, a poskrbeti moramo za zalivanje, če ni dovolj padavin. Če sadimo jeseni, z vlago v tleh verjetno ne bo težav. Bodo pa sadike od pozne jeseni do zgodnje pomladi v tleh le počivale in čakale na pomladno otoplitev, ki bo prebudila rast,“ pojasni Golob Klančičeva.
Trajnice po sajenju potrebujejo tudi nego, pri čemer asketsko vzgojene in trpežne sadike potrebujejo veliko manj od preforsiranih, ki imajo kljub temu največkrat le kratko življenjsko dobo.
