Trava je zelo bogata z dušikom in drugimi minerali, zato predstavlja kakovostno gnojilo, ki ga lahko pripravimo in uporabimo na več načinov, zato jo je škoda zavreči v zabojnik za biološke odpadke.
Če kosite pogosto, jo pustite na zelenici
Najbolj preprosto je, da jo po košnji kar pustimo na zelenici ali travniku. To je dobra odločitev, če travo kosite pogosto, vsakih nekaj dni, zaradi česar so pokošeni ostanki kratki in se bodo hitro razkrojili, ob tem pa se bodo hranilne snovi, ki jih vsebujejo, ostale v tleh in zagotovili še boljše pogoje za rast trave in lepšo zelenico. Hkrati so ostanki trave odlična hrana za deževnike, ki so nepogrešljivi na vsakem vrtu.
Če pa travo kosite, ko že nekoliko zraste, zaradi česar je odpadnega materiala na zelenici več, je treba tega pograbiti in z zelenice odstraniti, saj lahko začne dušiti rast nove trave.
Odložite jo na kup, kjer zbirate zeleni odpad za kompost
Pograbljeno svežo ali posušeno travo lahko uporabimo na več različnih načinov. Če imamo domači kompostnik, največkrat konča v njem, kjer predstavlja zelo pomemben zeleni material. Pokošeno travo odlagamo na kup, kjer čez leto zbiramo zeleni kompostni material, ki ga bomo jeseni ali spomladi skupaj z rjavim kompostnim materialom zložili v kompostni kup. Na kaj moramo biti pri tem pozorni, še posebej če odlagamo večje količine pokošene trave, lahko preberete v članku Kompostni kup ni koš za smeti.
Uporabite jo za zastirko
Pokošena trava je tudi odlična zastirka za vrtnine in okrasne gredice in okoli dreves. Njena vloga je dvojna, celo trojna. Zastirka bo poskrbela, da se zemlja ne bo tako hitro izsuševala, ko bi se, če je ne bi bilo, hkrati se bodo zaradi razkroja v zemljo sproščale hranljive snovi, že omenjeni dušik, ki je nujen za dobro rast rastlin, in nenazadnje, vsaj nekoliko bo preprečevala bujno rast plevela.
Za zastirko uporabimo posušeno travo, ki jo okoli rastlin namestimo v debelini približno dva centimetra. Če bo debelejša se lahko začne razvijati plesen.
Naredite tekoče gnojilo
Iz pokošene trave lahko pripravimo tudi naravno tekoče gnojilo. To lahko naredimo s kuhanjem ali na hladni način. V prvem primeru v večje loncu v razmerju en del trave in trije deli vode mešanico zavremo in potem na zmernem ognju kuhamo še od 10 do 15 minut. Potem počakamo, da se ohladi in prevretek precedimo.
V obeh primerih lahko travi dodamo tudi druge rastline, ki nam rastejo na vrtu in so bogate s hranili. To so denimo koprive, gabez, regrat, njivska preslica. Ostanke trave in drugih rastlin pa odložimo v kompostnik.
S travnim čajem, ne glede na to, kako smo ga naredili, zalivamo oziroma škropimo vrtnine in druge rastline na vrtu, tudi sezonsko cvetje v loncih, in tako prihranimo pri nakupu različnih gnojil za krepitev rastlin. Uporabimo ju lahko razredčene ali pa ne.
Primešajte jo zemlji za lončnice in sezonsko cvetje
Sezonsko balkonsko cvetje in druge lončnice, ki zdaj krasijo naše vrtove, smo večinoma že posadili, vendar si nasvet o uporabi pokošene trave pri njihovem sajenju ali presajanju velja zapomniti.
Pri sajenju ali presajanju lončnicam lahko dodamo pokošeno travo, ki bo odličen vir hranil oziroma nadomestek kupljenega gnojil. V lonec najprej nasujemo kakovostno zemljo za lončnice ali balkonsko cvetje, dodamo plast pokošene trave in potem spet plast zemlje, v to mešanico pa posadimo rastlino. Trava se bo počasi razkrajala in rastlini zagotavljajo hranila, predvsem dušik.
Jaz jo bom uporabljal lepo, a ne na soncu posušeno kot špagete v polžji slini, kar nam obljubljajo v golobnjaku, radosti in plesa