Letošnja vrtnarska sezona je bila neobičajna, saj so jo zaznamovale obilne padavine, zaradi katerih je veliko vrtičkarjev že avgusta z gredic odstranilo vse rastline paradižnika, ki ga je napadla plesen. Slabše so uspevali tudi jajčevci in paprike, plesen ni prizanesla niti kumaram. Tudi za bučke je bilo vode preveč, zato so plodovi na rastlinah gnili. Obilen pridelek plodovk so imeli le vrtičkarji, ki imajo rastlinjake ali pa so pravočasno poskrbeli za dobro zaščito pred vremenskimi vplivi.
Vrt lahko počiva do spomladi, vendar ...
Grede, na katerih so rasle plodovke, so zato na marsikaterem vrtu že prazne. Prav tako so prazne grede, na katerih sta rasla grah in fižol, pa spomladanski por, poletne solate. Na nekatere ste verjetno že avgusta in septembra sejali in sadili jesenske vrtnine, nekaj prostora boste namenili še jesenski čebuli in česnu, a vsaj del, če ne večina gred, je oziroma bodo v kratkem prazne.
Nič ni narobe, če pustite zelenjavni vrt v pozni jeseni in čez zimo počivati, a je treba pred tem še marsikaj postoriti, da vas spomladi ne bo pričakala trda, zbita, mrtva zemlja. Tla je treba za naslednjo sezono pripraviti že zdaj.
Prva napaka: prekopavanje
Tradicionalni vrtičkarji tla še vedno pripravljajo tako, da jeseni prazne gredice prekopljejo in obilno pognojijo s hlevskim gnojem. Ta metoda je uspešna nekaj let in še to pogojno, saj hkrati naredimo vsaj dve, če ne več napak.
S prekopavanjem, ki je običajno globoko za velikost vrtne lopate ali vil, torej približno 25 celo 30 centimetrov, porušimo naravni življenjski prostor drobnoživk in mikroorganizmov, ki so nepogrešljivi, saj iz zgornje plasti zemlje ustvarjajo humusno plast. Ta pa je nujna za dobro rast in razvoj rastlin. Življenjski prostor jim dobesedno obrnemo na glavo, saj organizmi, ki živijo v temi, globlje v zemlji, pridejo na površje, tiste, ki potrebujejo svetlobo in zrak, pa zakopljemo v globini. Nastajanje humusne plasti s tem upočasnimo ali celo onemogočimo.
Druga napaka: hlevski gnoj
Stanje tal še poslabšamo, če vsako leto med prekopavanjem v tla zadelamo še hlevski gnoj. Vse rastline ga namreč ne potrebujejo za svojo rast, nekaterim, denimo čebuli, grahu, fižolu celo škodi. Rastline so različno požrešne, zato jim moramo gnojiti različno.
Tretja napaka je, da gnoj v zemljo zadelamo prepozno, to je takrat, ko so temperature zemlje že nizke, zaradi česar gnoj ne razpad. Če ne razpade, ne bo hrana za rastline.
Rezultat: slaba rast in letina
Rezultat vsakoletnega prekopavanja in gnojenja, po možnosti ob nepravem času, sta slabo uspevanje rastlin in majhen pridelek. V najslabšem primeru se po nekaj letih zgodi, da rastline na zelenjavnem vrtu sploh ne uspevajo. Preveč gnojenja in vsem rastlinam enako, je za njihovo rast škodljivo. Razlog za slabo letino torej ni premalo, temveč preveč gnojenja.
Nadloga, ki se je težko znebimo
Hkrati z gnojenjem na zelenjavni vrt prinesemo še eno izjemno nadlogo. To je bramor. Hlevski gnoj je zanj namreč izjemno prijetno okolje. Najraje se zaredi v dobro uležanem.
Bramor je eden od najbolj trdovratnih in uničujočih škodljivcev na vrtu, ki se poleg tega izjemno hitro množi. Obožuje mlade sadike, ki čez noč izginjajo z vrta, poje tudi korenine večjih rastlin. Skratka uniči lahko praktično celo vrtnarsko sezono.
Počitek eno eli dve leti
Če rastline ne uspevajo, hkrati pa je na še vrtu bramor, vrtičkarjem ne preostane drugega, kot da vrtno površino pustijo počivati in sezono ali dve spustijo. V tem času je dobro površino posejati z ječmenom, ajdo ali kakšno od rastlin za zeleno gnojenje, ki jih po njihovi rastni dobi požanjemo ali zadelamo v zemljo. Tako počasi vzpostavimo ravnovesje drobnoživk, ki bodo začele ustvarjati humusno plast. Pred tem pa je treba začeti proces iztrebljanja bramorja.
Rešitev: vrtnarjenje brez prekopavanja
Vrtičkarji, ki vrtnarijo brez prekopavanja in hlevskega gnoja, opisanih težav nimajo. Prazne gredice je v naslednjem mesecu treba očistiti plevela in odstraniti odmrle rastline, jih prezračiti z vilami in zrahljati zgornjo plast. Do sredine oktobra je še čas, da na tako pripravljena tla sejemo rastline za zeleno gnojenje. Lahko pa površino le zastremo z debelo plastjo slame ali listja, če je zdravo. Ne uporabljamo listja, ki ga je napadla plesen. Tudi pokošena trava zdaj ni primerna zastirka, saj n bo razpadala, temveč bo splesnela. Tretja možnost je, da po površini raztrosimo pet do 10 centimetrov domačega komposta.
Na tako pripravljenih gredicah spomladi ne bo veliko dela. Le zastirko, ki bo ostala, umaknemo, zgornjo plast še malo zrahljamo, dodamo kompost, ga nekoliko zadelamo in že lahko sejemo ali sadimo. Ostanke rastlin za zeleno gnojenje skupaj s kompostom zadelamo v zemljo, a ne pregloboko. Tudi če smo kot zastirko uporabili kompost, zgornjo plast le zrahljamo in že je pripravljena za setev in sajenje.
