Od kod jajčevci, Solanum melongena, ki spadajo med plodovke, izvirajo, ni natančno znano, verjetno iz Indije, kjer naj bi jih poznali že pred 4000 leti. V Evropo, natančneje v Andaluzijo, so jih prinesli Mavri, denimo v Italiji, kjer so zelo priljubljena zelenjava, pa jih gojijo vsaj od 16. stoletja.
Pri nas veljajo za „novejšo“ zelenjadnico, na vrtovih naših babic, razen morda na Primorskem, kjer jim pravijo tudi melancane, jih nismo videvali. V zadnjem času pa se za vzgojo teh okusnih plodov odloča vse več vrtičkarjev.
Domača vzgoja sadik
Zakaj o jajčevcih, ki jih pobiramo od julija do konca oktobra, pišemo zdaj? Konec februarja je skrajni čas, da sadike jajčevcev vzgojimo sami, poleg tega je treba zdaj načrtovati, kje jih bomo sadili.
Seme jajčevca je precej trpežno in spada v skupino 4, kar pomeni, da zdrži tudi peti let in več. Torej ne bo nič narobe, če posejete lansko ali predlansko seme, če ste ga pravilno shranili v zatesnjeno embalažo in postavili na temno mesto.
Zelo pa je pomembno, da za vzgojo sadik jajčevca izberete najbolj kakovostni substrat, obogaten s hranili. V tak substrat, ki ga navlažimo, sejemo semena, ta pa prekrijemo s pol centimetra debelo plastjo suhega substrata.
Semena dobro kalijo v temi, posodo z njimi pa postavim na toplo, lahko tudi nad radiator. Temperatura naj bo vsaj 25 stopinj Celzija. Ko se pojavijo prvi kalčki, posodo postavimo na svetlo mesto.
Pikiranje in oskrba sadik
Že po 10 do 14 dneh bo treba sejančke presaditi, ali kot pravimo, pikirati. To naredimo, ko se klična lista postavita vodoravno in preden se začnejo razvijati pravi listi.
Za pikiranje lahko izberem namenske plošče z malo večjimi prostori, ali pa sejančke pikiramo v posamezne posodice s premerom približno osem centimetrov. Pikiramo le najlepše sejančke in izločimo tiste, ki so pretegnjeni. Če so pretegnjeni vsi ali večina, jih moramo v sadilne posodice saditi bolj globoko, do kličnih listov.
Naj ne bo odveč ponoviti, da mora biti substrat bogat založen s hranili in vlažen.
Zdaj za rastlinice poiščem svetlo, a nekoliko manj toplo mesto. Temperatura v prostoru naj bi od 18 do 22 stopinj Celzija, ponoči pa je lahko tudi nižja. Sadike je treba redno zalivati, običajno na dva dni, pri tem pa je najbolje uporabiti razpršilko. Če osvetljenost rastlin ni enakomerna, se bodo te stegovale k svetlobi in se nagnile v eno smer. V tem primeru jih redno obračamo.
Privajanje na presaditev na prosto
Na prosto jih bomo sadili sredi ali v drugi polovici maja, v rastlinjak, ki ni ogrevan, jih lahko sadimo približno 10 dni prej, vendar ne smejo biti na prepihu, nikakor pa jih ne sadimo, dokler so nočne temperature pod 10 stopinj Celzija.
Preden jih presadimo na prosto, je dobro, da jih na zunanje razmere navajajo postopno. Tri do štiri dni prej jih začnemo postavljati ven, na sončno in zavetrno mesto, najbolje ob kakšen zid, vendar ne več kot za dve do štiri ure na dan. Ostali del dneva naj preživijo umaknjene od neposrednega sonca, ponoči pa jih prestavimo v prostor.
Dovolj prostora in gnojila
Na vrtu jim izberemo prvo poljino, to je tisto, ki smo jo najbolj založili z gnojili. Uporabimo lahko domač kompost (4 kg/m2) ali bio-gnojila v obliki briketov, lahko pa tudi preležan hlevski gnoj, ki smo ga v zemljo zakopali lansko jesen. Za boljšo rast in razvoj plodov je jajčevce v rastni dobi dobro večkrat poškropiti s pripravkom iz rjavih alg.
Pred sajenjem ob sadilne jamice namestimo oporo in jamice obilno zalijemo, najbolje pa je, da namočimo celotno sadilno površino. Sadim jih do prvih pravih listov. V rastlinjakih jih lahko tudi privezujem ob vrvice, kar je še posebej primerno, če spodbujamo rast v višino.
Trganje zalistkov in rast v višino
Jajčevcem zalistke trgamo, zato da ne razvijejo preveč vej in grmičaste rasti. V tem primeru je namreč osvetljenost listov slabša, posledično pa je manjši tudi pridelek. Tudi na opore jih je težje privezovati.
S trganjem zalistkov, ki se razvijejo na vsakem stiku lista s steblom, lahko oblikujemo le en ali dva vrha, kakor se odločimo. Rastlina bo višja in zato bolj osvetljena, plodov pa več. Sproti jo privezujemo na oporo.
Majhne zalistke odščipnemo s prsi, večje pa je treba odrezati s škarjami, da s trganjem ne poškodujemo rastline.
Dobri in slabi sosedi jajčevcev
Dobri sosedi jajčevcev so špinača, fižol, zelje, česen in paprika. Dobro pa se bodo počutili tudi v družbi timijana, mete, pehtrana, ognjiča, kapucink in žametnic. Pri izbiri sosedov je dobro upoštevati, da ti jajčevcev preveč ne zasenčijo, saj ljubijo sonce in toploto.
Med slabimi sosedi pa so paradižnik, krompir, rdeča pesa, čebula in tudi grah.
Redno in obilno zalivanje
Jajčevce je treba ves čas zalivati, še posebej veliko vode pa potrebujejo v času, ko nastavljajo cvetove in razvijajo plodove. Na prostem jih zalivamo glede na padavine, v rastlinjaku in v sušnih obdobjih pa vsake dva do tri dni, a takrat izdatno, tako da zemljo namočimo do globine 30 centimetrov. Zalivamo ob steblu in nikoli po listih.
Površino okoli rastlin zastremo, najbolje s pokošeno travo, ki bo razpadla in dodatno obogatila tla s hranili. Lahko pa uporabimo tudi suho listje ali slamo, ali dodamo nekaj komposta. Tako bomo tudi vlago v zemlji zadržali dlje in preprečili popolno izsušitev.
Da imajo premalo vode, jajčevci pokažejo tako, da se jim začnejo sušiti cvetovi ali pa se plod sploh ne razvija.
Sicer pa so jajčevci precej odporne rastline, razen suše, jim škodujejo le še koloradski hrošči, ki pa jih lahko ročno odstranim, saj jih običajno ni toliko kot na krompirju.
Pobiramo nezrele plodove
Jajčevci so različnih sort, ki oblikujejo različne plodove, vsem pa je skupno, da jih pobiramo nezrele, torej še preden začnejo tvoriti semena. Ko opazimo, da plod ne raste več, je čas, da ga odrežemo, pri tem pa vedno uporabimo nož ali škarje, saj so peclji izjemno močni. S trganjem lahko poškodujemo rastlino.
Čvrsti plodovi brez semen bodo zdržali od enega do dveh tednov, najbolje pa jih je porabiti čim prej. Ko je pridelek obilen, pa jih lahko popečene vložimo v oljčno olje, nepogrešljivi so tudi pri pripravi domačega ajvarja ali kakšnega drugega namaza, malo popečene in le v eno plast zložene pa lahko tudi vakuumiramo in shranimo v zamrzovalnik. Pozimi še kako teknejo.
In še en namig: mladih, čvrstih jajčevcev, ki še nimajo semen, pred pripravo ni treba soliti in iz njih iztiskati vode. Ne bodo grenki, preverjeno.
