Vrtičkarje te dni na zelenjavnem vrtu čaka precej dela. Večina je že pregledala nasade krompirja in paradižnika ter preverila, ali sta morda okužena s krompirjevo plesnijo. O ukrepih, če se je ta pojavila, smo že pisali.
Pobrati jo je treba takoj
Plesen pa je lahko napadla tudi čebulo. Čebulno plesen prepoznamo po izrazito rumenih vršičkih listov, razteza pa se tudi po listih navzdol. Hkrati lahko opazite, da so stebla tik na čebulo na otip mehka. Oboje je znak, da je treba čebulo pobrati predčasno. Zdrav pridelek sicer pobiramo konec julija, najkasneje v prvih dneh avgusta.
Okuženo čebulo izkopljemo, gnilo izločimo, drugo pa posušimo. Za zimo je ne bomo skladiščili, saj se bo gnitje nadaljevalo, lahko pa jo v naslednjem mesecu, morda celo dveh porabimo.
Čas je za pobiranje česna
V teh dneh prihaja čas pobiranja česna. Vendar pri tem ne hitimo. Iz zemlje ga izkopljemo in ne pulimo, ko porumeni oziroma se posuši tretjina listov. Dodaten znak, da je čas za pobiranje, je na otip mehko steblo tik na glavico česna. Če še vedno nismo prepričani, pa glavico ali dve izkopljemo in preverimo, ali so posamezni stroki že značilno izbočeni.
Zaradi mokrega vremena je plesen lahko napadla tudi kumare in bučke. Okužene odstranimo z vrta, še vedno pa je čas, da jih nadomestimo z novimi sadikami.
Obvezna zastirka
Obilica dežja je zbila tla, ki niso bila prekrita z zastirko. Obvezno jih moramo zrahljati okoli vseh zelenjadnic, saj jim tako zagotovimo dovolj kisika. Tako zrahljano zemljo zastremo s pokošeno travo, lahko tudi s koprivami, lubjem, slamo.
Grede očistimo plevela, ki jemlje rastlinam hranila, visoki pleveli pa jih tudi senčijo. Tam, kjer je zastirka, je plevela manj.
Letos se številni vrtičkarji pritožujejo nad rastjo nizkega fižola, saj ne kali in nikakor ne pokuka iz zemlje. Razlog je lahko slabo seme ali pa nizke temperature v času sajenje. A ne gre obupati. Predvsem nizki fižol za stročje lahko sejemo vse do konca avgusta, zato zdaj, ko so dnevi res topli, setev ponovimo.
Skrb za paradižnike
Veliko vrhov pomeni tudi bujno rast in veliko zelenja, zaradi česar je kroženje zraka slabše, v gošči listov se zadržuje več vlage, s tem pa se ustvarjajo idealni pogoji za razvoj plesni. Vrtičkarji z dolgoletnimi izkušnjami so pri odstranjevanju zalistkov zelo dosledni. Tudi če jim tu in tam kakšen pobegne in zraste 10, celo 15 centimetrov, ga odrežejo.
Kalcij jim bo godil
Paradižnikom, ki že nastavljajo plodove, je zdaj treba dodati kalcij. Najbolje prek listov, kar naredimo zjutraj, da se rastlina čez dan posuši. Ko se temperature povzpnejo čez 30 stopinj Celzija, rastline težko ali pa sploh ne črpajo kalcija iz zemlje. Nič ne bo narobe, če kalcij dodamo tudi drugim plodovkam in solatnicam, če smo opazili, da jim vrhovi listov rjavijo.
Druga setev in sajenje
Verjetno ste z gredic že pobrali grah. Za njim lahko sejemo rdečo peso, lahko pa sadimo tudi rdeče zelje, brstični, glavnati in listni ohrovt, ki so zelo požrešne zelenjadnice, grah pa je zanje ustvaril dobre pogoje za rast. Posadimo jih lahko tudi na gredo, kjer še raste česen. Na gredo, kjer je rastlo zgodnje zelje, zdaj sejemo podzemno kolerabo. Nizkega fižola ne sejemo na gredo, kjer je rastel grah, saj spadata v isto družino. Bolje bo uspeval na gredi, kje je rastel zgodnji krompir.
Pred novo setvijo ali sajenjem gredice, na katerih sta rastla krompir in grah očistimo plevela in zrahljamo. Če ne bomo sejali ali sadili takoj, jih prekrijemo z zastirko in kar skoznjo obilno zalijemo. Tako bo površina ostala vlažna in rahla. Pred novo setvijo zastirko umaknemo, za sadike pa jo razgrnemo le na mestu, kjer jih bomo sadili in potem zagrnemo.
