Avgust je mesec obija na vrtu, saj je zdaj čas, ko pobiramo paradižnike, paprike, jajčevce, kumare, bičke in buče, lubenice, čilije, por, tudi ohrovt, zeleno, in še bi lahko naštevali.
Vendar to ne pomeni, da na vrtu ni drugega dela. Predvsem je treba ves čas skrbeti, da imajo rastline dovolj vode, njeno dodajanje pa naj bo enakomerno. Dnevi brez vode, potem pa obilno zalivanje ali padavine, so za rastline lahko precejšni šok.
Krepčilini pripravki in kalcij
Za avgust je značilno, da so dnevi še zelo topli, noči pa daljše in hladnejše, kot so bile julija. Zato se tudi jutranja rosa na rastlinah zadrži dlje, to pa je lahko drugi razlog za razvoj bolezni na rastlinah. Šoke in bolezni rastlin še bolj pogosto, lahko kar vsak teden, preprečujemo z dodajanjem krepčilnih pripravkov. Pomagamo si lahko s pripravki iz sode bikarbone, žajblja, rmana ali pelina.
Plodovke, predvsem paradižnik, pa bodo potrebovale kalcij, ki jim ga dajemo prek listov. To je pomembno predvsem v sušnih dneh, ko kalcij v plodove ne more iz zemlje, čeprav ga je tam lahko dovolj. Pomanjkanje kalcija prepoznate po gnitju spodnjih delov plodov paprike in paradižnika ter sušenju spodnjega dela kumar. Ker kalcijeva gnojila niso strupena in nimajo karence, lahko plodove uporabljamo takoj po škropljenju.
Avgustovska setev je nekoliko drugačna
Avgust je čas za setev vrste zelenjadnic, vendar je treba za uspešno kalitev upoštevati nekaj nasvetov. Predvsem sejemo bolj globoko, zemljo je treba dobro namočiti, obvezno pa je treba posejanim površinam narediti senco. To zagotovimo tako, da denimo motovilec sejemo med paradižnike, ki smo jim že porezali spodnje liste, ali pa med visoki fižol. Lahko pa nad gredo razpnemo agrokopreno, vendar naj ta ne bo vodoravno, temveč pod kotom od 40 do 50 stopinj.
Brez sence bo seme slabše ali pa sploh ne bo kalilo, saj je zemlja zaradi pripeke preveč segreta.
V prvih dneh meseca lahko sejemo zgodnjo endivijo, kitajski kupus, nizek fižol za stročje in grah, sicer pa tudi letne solate, tudi mehkolistne, jesenske sorte radiča, rukolo, redkev in repo, pa podzemno kolerabo, špinačo in motovilec, ter proti koncu meseca zimske solate.
Sadike imajo več možnosti
Predvsem zaradi prej omenjenih razmer avgusta pa je morda bolj preprosto, uspeha pa je lahko več, če se namesto za setev pri nekaterih zelenjadnicah odločimo za sajenje sadik. Sadimo, ko vročina za nekaj dni popusti, najbolje pa je to narediti proti večeru. Jamice, v katere jih sadimo, najprej zalijemo, potem pa zalijemo še celo gredo. Potem tla zaščitimo z zastirko, kasneje pa redno zalivamo.
Sadimo lahko endivijo, ljubljansko ledenko, različne radiče, zgodnje zelje in kolerabo, kitajski kupus, prezimni por. Konec avgusta na vrsto pridejo še sadike cvetače, brokolija in brstičnega ohrovta.
Motovilec sejemo avgusta, to pa prvič slišim. Pri nas ga sejemo šele konec oktobra, ker pravijo, da ne prenese vročine. Edino, če so izumili kakšne drugačne sorte.