Po snegu sicer še čisto nič ne diši, a navkljub temu, moramo zimo pričakati pripravljeni. Še vedno je čas, da sklenemo ustrezno zavarovanje, na streho pa namestimo snegolove. Za toplotno izolacijo strehe je zdaj prepozno, počakati bo treba do spomladi.
Teža snega običajno ni v osnovnem paketu zavarovanja doma
Zavarovalnice v okviru zavarovanja nepremičnine ponujajo tudi zavarovanje za primer teže snega. Vendar ne v vseh paketih in ne vse pod enakimi pogoji. Le nekatere zavarovalnice imajo težo snega vključeno že v osnovno domsko zavarovanje, pri drugih pa je treba to razširiti, ali pa skleniti bolj obsežen paket zavarovanja, ki krije več možnih nevarnosti, med drugim tudi težo snega.
Tudi če imamo to nevarnost vključeno v zavarovalno polico, je vredno prebrati drobni tisk ali pa zavarovalnega agenta natančno izprašati, pod katerimi pogoji bomo lahko škodo, ki jo je povzročil sneg na strehi, tudi uveljavljali. Tudi tu se zavarovalnice med seboj razlikujejo.
V drobnem tisku piše, kdaj zavarovalnica prizna težo snega
Pri večini v drobnem tisku piše, da teža snega pomeni obtežitev 100 kilogramov na kvadratni meter strehe. Torej če je obtežitev manjša, streha pa se je pod težo snega kljub vsemu udrla, se za povračilo škode lahko obrišemo pod nosom. A tudi če bi obtežitev dosegla prej omenjenih 100 kilogramov na kvadratni meter, nam zavarovalnice nastalo škodo povrnejo le pod pogojem, da se je streh udrla ali kako drugače poškodovala v 24 urah, od kar je sneg zapadel. Sicer pa v zavarovalnicah od nas pričakujejo, da bomo snežno odejo s strehe pravočasno očistili in zmanjšali pritisk nanjo.
Večji nevarnosti sta zdrs snega in ledene sveče
Glede na vse bolj mile zime z vse tanjšo snežno odejo je verjetnost, da bo sneg povzročil škodo na strehi, majhna, veliko prej se bo zgodilo, da bo zdrsnil s strehe in poškodoval ljudi ali avtomobile v neposredni bližini. Zavarovalnice v okviru teže snega zavarujejo tudi to, škodo pa priznajo le pod pogojem, da so na strehi nameščeni snegolovi, sneg pa tudi v tem primeru očiščen, če ga je zapadlo veliko.
Če zavarovanja nimamo ali pa nismo ravnali kot skrbni lastnik, zavarovalnice namreč vsak dogodek skrbno preverijo in ugotovijo, zakaj je do škode prišlo, smo za vso nastalo škodo odgovorni sami, plačati bomo morali tudi odškodnino za poškodbe, če bi sneg ali ledena sveča z naše strehe poškodovala mimoidočega ali danima avtomobil.
Proti zdrsu snega namestimo snegolove
Še vedno je čas, da preprečimo zdrs snega s strehe in nanjo namestimo snegolove. Izberemo lahko točkovne ali linijske. Prvi so primerni za strehe vseh naklonov, druge pa uporabljamo le na bolj položnih strehah. Če se odločimo za zadnje, morajo biti vsaj v dveh linijah, razdalja med njima pa ne sme biti večja od treh metrov. V nasprotnem je velika verjetnost, da spodnji snegolov ne bo zdržal potisne sile snega.
Koliko točkovnih snegolovov bomo namestili, pa je odvisno od naklona strehe, pri čemer velja, večji naklon, več snegolovov, od pričakovane debeline snežne odeje in lege strehe, zato je natančen izračun števila potrebnih snegolovov in določitev mest, kjer se jih bo pritrdilo na streho, najbolje prepustiti krovcu.
Na splošno pa velja, da se snegolove namesti po celotni površini strehe, na spodnjem delu pri kapi bolj na gosto proti slemenu pa vse bolj na redko. Lahko pa tudi kombiniramo točkovne in linijske snegolove. Paziti je treba tudi na to, da so dovolj močni, najbolje je, da so narejeni iz vroče cinkane ali prašno barvane pločevine, ki bo odporna na korozijo, in dovolj široki, najmanj 40 milimetrov, sicer bo sneg zdrsnil s strehe mimo njih.
Nad ledene sveče šele spomladi s temeljito izolacijo strehe
Nastanka ledenih sveč ne moremo preprečiti tako preprosto, kot zdrsa snega. Ledene sveče namreč nastajajo pri neizoliranih ali slabo oziroma pomanjkljivo izoliranih strehah, pod katerimi so ogrevani bivalni prostori.
Zaradi tega toplota iz ogrevanega prostora prehaja skozi zračni kanal tik pod strešno kritino in tudi skoznjo. Sneg se zato na stiku s strešno kritino tali, nastaja voda, ta pa delno odteka v žlebove, delno ostaja v snegu, tako da ta začne zmrzovati, delno pa po kritini navzdol in se ob nizkih temperaturah zraka nabira v ledene sveče.
Tak pojav povzroča dvojno nevarnost, poleg ledenih sveč, ki se v nekem trenutku odlomijo, če jih varno ne odstranimo sami, s strehe lahko zdrsijo tudi ledene zaplate snega, ki so še bolj nevarne, kot prhek sneg.
Oba pojava lahko preprečimo le tako, da spomladi oziroma najkasneje do prihodnje zime streho zadostno toplotno izoliramo, poskrbimo za dovolj širok prezračevalni kanal, preprečimo toplotne mostove in namestimo parno oviro, ki ima tesno zlepljene vse stike. Toplotna izolacija brez toplotnih mostov bo preprečevalo toplotne izgube iz prostora, površina strešnikov pa ne bo več toliko toplejša, da bi se sneg prehitro topil. Dosegli bomo približno tak učinek, kot na strehah, pod katerimi ni bivalnih prostorov, zaradi česar so strešniki hladni, sneg pa se ne topi tako hitro.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Ko sem odhajal na samostojno pot, so mi oče dejali: Sine, zavarovalnice so samo še en davek za bedake..
Po domače povedano zavarovalni agent reče da imate vse zavarovano v bistvu pa nimate nič. Kaj pa če sneži več dni za pored, boš hodil merit in gledal čas kdaj je zapadlo 100 kg na meter. Pa po možnosti še… ...prikaži več tehtal sneg. Samo iščejo izgovore kako čim manj plačat ko se nekaj podre.