Vprašanje je, ali bi bili lahko komunalni prispevki v različnih občinah bolj primerljivi, torej razlike med njimi manjše, ali pa celo enaki.
Komunalni prispevek je obvezna enkratna dajatev, ki jo plača zavezanec zaradi priključitve oziroma uporabe komunalne opreme. Državni predpisi, najprej je to zakon o urejanju prostora, podrobneje podzakonski akti, določajo le okvirna pravila za določanje podlag in odmero komunalnega prispevka. Natančna oziroma konkretna določitev njegove višine in odmera komunalnega prispevka pa je v pristojnosti posamezne občine, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor na portalu predlagam.vladi.si.
Pri odmeri ločimo komunalni prispevek za novo in komunalni prispevek obstoječo komunalno opremo. Komunalni prispevek za novo komunalno opremo je plačilo dela stroškov graditve komunalne opreme, namenjen pa je povrnitvi stroškov gradnje komunalne opreme. Njegova odmera je praviloma vezana na nepozidana območja, ki so oziroma se bodo na novo opremila s komunalno opremo, pravijo na MOP.
Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo pa je prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme. Namenjen je razširjeni reprodukciji komunalne opreme, odmerja pa se na območjih, ki so že opremljena ter v primeru izboljšanja opremljenosti zemljišča.
Komunalni prispevek naj bi bil enak dejanskim stroškom
Občina v odloku določi parametre, od katerih je odvisna višina komunalnega, ta pa je odvisna še od površine gradbene parcele in bruto tlorisne površine stavbe. V splošnem pa velja, da je višina komunalnega prispevka lahko enaka največ dejanskim stroškom, ki jih je občina imela z gradnjo komunalne opreme, pravijo na MOP in dodajo, da občine praviloma navedeno pravilo upoštevajo.
Ker pa so stroški komunalne opreme visoki, je visok tudi znesek komunalnega prispevka. Vendar na to ne velja v vseh občinah, pravijo na MOP. „Veliko občin odmerja zelo nizke oziroma podcenjene komunalne prispevke.“
Prenizki komunalni prispevki za občino lahko pomenijo primanjkljaj finančnih sredstev za gradnjo komunalne opreme. To lahko vodi v še večjo finančno nezmožnost občin pri gradnji lokalne infrastrukture in dolgoročno v komunalni deficit. Omejitve glede višine komunalnega prispevka navzdol državni predpisi zato ne določajo.
Na MOP spremljajo cene in iščejo rešitve
Kljub vsemu pa na MOP izvajajo analize višine komunalnega prispevka v posameznih občinah (zadnja je bila narejena konec leta 2017) in so seznanjeni z razlikami v višini komunalnih prispevkov v posameznih občinah. „Prvi korak k sistemski ureditvi in poenotenju višine komunalnega prispevka je bilo poenotenje višine komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za istovrstne in enako velike objekte znotraj posamezne občine, ki je bilo vpeljano z ZUreP-2, ki je pričel veljati junija 2018.“
Rešitev za zmanjšanje razlik pa vidijo tudi v sistemski določitvi minimalnih stroškov oziroma omejitev višine komunalnega prispevka navzdol. „S tem bi bila višina komunalnih prispevkov v občinah, ki imajo podcenjene komunalne prispevke veliko bolj realna, razlike med občinami pa bi se zmanjšale.“
Glede na zelo različne razmere v posameznih občinah (razvojne možnosti, dostopnost do storitev, gospodarska razvitost, demografija, gostota poselitve) in glede na to, da v manj razvitih občinah višina komunalnega prispevka pomembno vpliva na razvoj, je primerno enotno višino komunalnega prispevka na državni ravni težko predvideti. Možna je le omejitev razlik višine komunalnega prispevka z večkratnikom manjšim od 10, še navajajo.
Nevem kje je logika komunalnega prispevka v področjih kje nebo nikoli zgrajena kanalizacija tudi voda iz vodovoda ni pitna, kumonalni prispevek pa občina pbračuna kot da ti želijo narediti novo modovodno napeljavo.
logičnoi, da je komulani prispevek za hišo v naravi na samem drugačen kot pa v gosto naseljenem področju. ni ti treba biti genij, da ti je jasno zakaj.