Informacij o tem, da se draži praktično vse, je iz dneva v dan več. Gradbeni materiali in gradbene storitve niso nobena izjema, zato je znano, da se je v zadnjem letu občutno podražila tudi gradnja hiš, tako klasično grajenih kot montažnih. Dražijo se gradbeni materiali, transport, strojne storitve in stroški dela.
Stanovanjska gradnja dražja za 30 odstotkov
Po podatkih Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, ki že od leta 1972 izračunava indekse cen gradbenih storitev, se je stanovanjska gradnja v nekaj več kot enem letu podražila za več kot 30 odstotkov. Najvišjo rast so izračunali pri armiranem železu, več kot 240-odstotno, do 140 odstotkov so višje cene bitumenskih proizvodov, opečni in keramični izdelki so se podražili do 70 odstotkov, keramičarska dela za približno tretjino, prav toliko tudi kleparska dela, cement in betonske mešanice. Od 11 do 20 odstotkov pa so višje cene krovcev, mizarjev, steklarjev, elektro in vodovodne inštalacije.
Pri stanovanjski gradnji materiali predstavljajo približno 58 odstotkov vseh stroškov, stroški dela pa 28 odstotkov, ostalo so stroški transporta in strojnih storitev.
O rasti cen le v Jelovici hiše in Lumarju
Zanimalo nas je tudi, koliko so se v zadnjem letu v povprečju podražile montažne hiše, izdelane na ključ. Zato smo vprašanja naslovili na večje slovenske proizvajalce, a so se ti, razen v podjetjih Jelovica hiše in Lumarju, zavili v molk. Le neuradno smo izvedeli, da so hiše v povprečju dražje 20 do 30 odstotkov.
V Jelovici hiše pravijo, da je bila pri njih podražitev nižja, „od lanskega maja do zdaj beležimo rast cen za približno 13 odstotkov.“ V Lumarju pa dodajajo, da se je "cena gradnje od začetka leta 2021, približno v letu in pol, dvignila od 20 do 25 odstotkov, odvisno od tipa hiše."
Najbolj se je podražil konstrukcijski les, do 150 odstotkov
Prosili smo jih za bolj konkretne podatke oziroma primerjavo cen. Lani je tako v Jelovici hiše 160 kvadratnih metrov velika dvokapnica, toplotno izolirana s kombinacijo kamene volne in ekspandiranega polistirena, z lesenimi okni, vgrajenim prezračevalnim sistemom z rekuperacijo, toplotno črpalko zrak/voda in talnim gretje, izdelana na ključ, v povprečju stala 227.000 evrov, letos pa je povprečna cena takšne hiše 256.000 evrov. Ob tem dodajmo, da gre za pasivno hišo, ki zadosti obveznemu standardu skoraj ničenergijske hiše.
Kot so še povedali v Jelovici hiše, so se najbolj podražili konstrukcijski les in stavbno pohištvo, velik rast cene pa beležijo tudi pri toplotni izolaciji, fasadnih materiali, kovini, veznih in pritrdilnih materialih.
V Lumarju na vprašanje o konkretnih cenah ne odgovarjajo, strinjajo pa se, da "so na dvig cen gradnje vplivali ekstremni dvigi cen vseh materialov, najbolj pa lesa, izolacijskih materialov in jekla. Les se je podražil do 150 odstotkov, dvigi cen drugih materialov pa so bili med 30 in 200 odstotki."
A to niso edine težave, s katerimi se srečujejo. „Poleg povišanja cen so se pri nekaterih materialih zaradi pretrganih dobavnih poti podaljšali tudi dobavni roki, slabša pa je tudi dobavna razpoložljivosti nekaterih materialov. Za nekatere materiale so dobavitelji omejili nakupe s kontingenti ali pa so jih preprosto umaknili iz prodaje, zato smo jih prisiljeni nadomeščati z dražjimi substituti,“ pravijo v Jelovici hiše.
Povpraševnaje ni upadlo, temveč raste
Kljub višjim cenam, pa povpraševanje po hišah ni upadlo, pač pa zaznavajo rast. „Cene nepremičnin v Sloveniji so rasle v vseh segmentih in regijah, kar je treba upoštevati kot okoliščino. Zlasti pa zaznavamo, da stranke iščejo zaupanja vredne partnerje, ki lahko zagotavljajo dobavo objektov tudi v teh negotovih časih,“ še dodajo v Jelovici hiše.
Za nakup hiše se odločajo zelo raznoliki kupci, od mladih parov in družin, ki se odločajo za svojo prvo hišo, do starejših parov, ki večinoma iščejo manjši dom, prilagojen potrebam za tretje življenjsko obdobje. Kupci Jelovice hiše „od nove hiše pričakujejo najvišjo energijsko varčnost, vse bolj težijo k energijski neodvisnosti, čemur trenutne razmere na trgu energentov dajejo še dodaten zalet. V tej luči ponujamo različne rešitve, ki segajo vse do t.i. samozadostne oziroma plus energijske hiše.“
"Opažamo, da ljudje ponovno zaznavajo dom in hišo kot pomemben vidik kakovosti svojega življenja in so danes pripravljeni zgraditi večje, prostornejše hiše, opremljene z boljšimi materiali in opremo, ki so posledično tudi dražje. Kupci si še bolj želijo večjih dnevno bivalnih prostorov, kjer lahko družina preživlja skupne trenutke. Že prej, še posebej pa v času epidemije koronavirusa, se je pojavila potreba po dodatni delovni sobi, poslovnem prostoru v pritličju, po potrebi tudi z ločenim vhodom. Večina hiš, ki jih v Lumarju naredimo, so skoraj nič-energijske hiše z rabo energije pod 15 kWh/m2 na leto, za katere lahko kupci pridobijo nepovratne finančne spodbude Eko sklada."
proizvajalci so ze prej imeli nabite marže, sedaj pač jahajo val inflacije in povečanega povpraševanja. Prej ko bojo ljudje ustavili to norost, prej bo konec. Odrecite se gradnji hiše za kako leto. Vsi jahajo vojno. Pa se en problem je.… ...prikaži več V Sloveniji bi lahko imeli svojo proizvodnjo lepljenih konstrukcijskih plosc. Ne amapk mi imamo raje korupcijo, lopove med sekači. Izvažamo les v avstrijo in uvažamo 700% dražje lepljene plošče domov. Kdo zasluzi? Avstrija. Pri cemer ne seka svojih gozdov.