Za večino požarov je odgovoren človek
Kot pojasnjuje Darko Muhič, namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije, je najpogostejši vzrok požarov v naravi v Sloveniji in EU neposredno povezan s človeškim ravnanjem. Okoli 90 % požarov povzroči človek s svojimi aktivnostmi in neodgovornim ravnanjem, nekaj pa je tudi namerno povzročenih požarov. "V Sloveniji nekaj požarov povzročijo tudi strele, vendar v manjši meri," dodaja Muhič.
Gasilniki, voda, odeje, veje, zemlja, pesek …
Kako pa lahko ljudje, ki opazijo požar v gozdu, ukrepajo sami? Je sploh smiselno skušati požar pogasiti, ali je bolje, da se umaknejo na varno in na pomoč pokličejo gasilce?
"Vsekakor je potrebno poskušati pogasiti požar v prvi fazi, ko še ni zajel večje površine," svetuje sogovornik, takoj je treba tudi obvestiti gasilce preko telefonske številke 112. Če je požar že zajel večjo površino, je smiselno o tem obvestiti ljudi v bližini. "Gašenje v prvi fazi je mogoče z gasilniki, vodo ali priročnimi sredstvi, kot so odeje, veje, zemlja, pesek in podobno. V bližini hiše lahko uporabimo vodo iz cevi za zalivanje, vodo iz hidrantov, smiselno je tudi udarjanje ali prekopavanje z ročnim orodjem. Priporoča se priprava primernih cevi za zalivanje, ki dosežejo večje razdalje. Voda je izredno učinkovito sredstvo," pravi Muhič.
Občani požara ne prijavijo takoj zaradi bojazni glede stroškov ali ugleda
Tako kot v naravi tudi v stavbah večino požarov zaradi malomarnosti in opustitve predpisanih ukrepov požarov povzroči človek. Do požarov lahko pride zaradi tehničnih okvar raznih naprav, zaradi napak pri vzdrževalnih delih, pa tudi v prostorih, kjer se uporablja odprt ogenj, ali naprave, ki povzročajo iskrenje in visoke temperature.
"Najpogostejša napaka ob požarih je ta, da občani požara ne prijavijo takoj zaradi bojazni glede stroškov ali ugleda, mnogokrat pa pustijo odprta vrata, tako da se požar nemoteno širi po objektu," opozarja namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije. Doma največkrat zagori v kuhinjah, ob pripravi hrane zaradi vnetja maščob ali pregretja snovi. Požari so pogosti še v garažah, kotlovnicah in drugih delih stanovanj oziroma hiš.
Če gori, najprej zaprite vrata
Kaj torej storiti, če nam v hiši zagori? "Če gre za požar na električni napeljavi, je smiseln odklop elektrike, v drugih primerih pa ni potreben, saj imamo v električni napeljavi elemente, ki avtomatsko poskrbijo za odklop posameznih linij. Če izklopimo elektriko, je onemogočena razsvetljava prostorov in mnogokrat evakuacijskih poti," pojasnjuje Muhič. Po njegovih besedah je treba požar izolirati v prostoru ali nadstropju, kar izvedemo z zapiranjem vrat in stavbnega pohištva. Že običajna vrata namreč preprečujejo hiter prenos ognja, dodaja sogovornik, svetuje pa tudi nakup gasilnega aparata, ki ga moramo hraniti na dostopnem kraju v vseh objektih in vozilih.
Gašenje sončnih elektrarn je težko, lahko tudi nevarno
Gasilci pa se pri delu soočajo tudi z novimi izzivi, kakršnih pred 20 in več leti niso poznali – gašenjem sončnih elektrarn in električnih vozil. Gašenje fotovoltaičnih sistemov je namreč po Muhičevih besedah težko in lahko tudi nevarno, saj je sistem tudi ob požaru še vedno pod napetostjo, zato gibanje po strehi ni možno. Prav tako je težavno tudi gašenje električnih vozil, ki so na cestah vse pogostejša.
