Takšne so cene montažnih hiš, kaj pa skriti stroški

Koliko družinskih hiš, ki jih občani zgradijo vsako leto, je montažnih, ne vemo. Nihče namreč ne vodi statistike za to področje, sodeč po navedbah nekaterih proizvajalcev, pa lahko sklepamo, da jih je vsako leto več. Ponudniki namreč navajajo, da obseg njihovega poslovanja praviloma raste. 

Da je zanimanje za montažne hiše precejšnje, lahko sklepamo tudi iz vprašanj oziroma pogovorov na družabnih omrežjih v skupinah, namenjenih gradnji. Med najbolj pogostimi vprašanji sodelujočih je vprašanje, katerega ponudnika izbrati. Zelo pogosta so tudi vprašanja, ali drži, da ponudniki montažnih hiš med gradnjo zvišujejo ceno na račun skritih stroškov. 

Skritih stroškov ni

Kaj se dogaja na področju montažne gradnje, kdo so kupci in kakšne hiše izbirajo, ter seveda o morebitnih skritih stroških smo vprašali štiri ponudnike, Jelovico, Marles, Noah in Lumar. 

Skritih stroškov v pogodbah ni, zatrjujejo naši sogovorniki. "Cena hiše se lahko spreminja s spremembo definicije, ki jo med projektiranjem določita arhitekt in investitor," pravi Matjaž Grm iz Jelovice. Cena se torej, tudi po besedah Nike Bratović iz Marlesa, lahko spremeni le v času vzorčenja, če stranka izbere dražje materiale. Lahko pa se cena v času vzorčenja zaradi izbire cenejših materialov, na primer parketa, sanitarne opreme, celo zniža, dodaja Nina Kokol iz Noah. "Ko so vse finančne in tehnične podrobnosti jasno opredeljene v pogodbi, vključno z natančno specifikacijo materialov in obsegom del, se pogodbena cena ne spreminja," zaključi Marko Lukić iz Lumarja. 

Arhiv Jelovica hiše

Cena se spremeni iz dveh razlogov

Obstajata pa dve izjemi, zaradi katerih se kljub navedenemu pogodbena cena v času gradnje lahko spremeni. Čeprav so stranke že podpisale pogodbo, si v času proizvodnje in gradnje hiše še vedno lahko premislijo in zahtevajo prilagoditve. "Če kupec po podpisu pogodbe zahteva prilagoditve, kot so izbira drugih materialov, dodatna oprema, spremembe pri tehničnih rešitvah ali dodatna dela, se te spremembe obravnavajo v aneksu k pogodbi, kjer se jasno določi tudi ustrezno prilagojena cena," pravi Lukić.

Drug dejavnik, ki lahko vodi v spremembo cene in ga upoštevajo proizvajalci, pa je sprememba cen gradbenih materialov in storitev. V tem primeru mora biti v pogodbi člen, ki je vezan na gradbeni indeks in v okviru katerega lahko pride do spremembe cene, ki pa je vnaprej dogovorjena in transparentna. "Kupci so ob podpisu pogodbe s tem členom seznanjeni in so tudi pravočasno in pregledno obveščeni o morebitni spremembi cene," še pove Lukić. 

Spremembe so običajno posledica inflacije. Kot pojasni Grm, "gradnja in pridobivanje gradbenih dovoljenj lahko trajata več kot eno leto, zato v pogodbah obstajajo tudi klavzule, vezane na uradni slovenski gradbeni cenovni indeks, ki ščitijo pred visokimi inflacijskimi skoki, kot smo jim bili priča v zadnjih letih."

arhiv Marles

Cene so stabilne

Cene montažnih hiš se v zadnjem letu niso bistveno spremenile. "Povprečne prodajne cene Jelovičinih hiš so letos ostale stabilne kljub podražitvam na storitvenem delu v slovenskem gradbenem prostoru, v primerjavi s predhodnimi leti pa so se podražile skladno z gibanjem cen gradbenih indeksov na področju stanovanjske gradnje," pravi Grm. Tudi v podjetju Noah v zadnjem letu cen hiš niso zvišali. 

"Cene Marlesovih hiš so letos v povprečju višje za približno dva odstotka v primerjavi z lani. Podražitve so v glavnem posledica naraščajočih stroškov gradbenih materialov, še posebej podizvajalskih del, kar predstavlja največji delež sprememb v ceni," pa pravi Bratović.

arhiv Noah

Cena kvadratnega metra od 1400 evrov

In kakšne so cene montažnih hiš? Zelo težko jih je dati na skupni imenovalec, saj jih ne določa le velikost hiše, temveč tudi arhitekturna zasnova, konstrukcijske rešitve, izbira materialov, energijska učinkovitost, izbrane tehnologije. 

Pa vendar smo sogovornike pozvali, naj navedejo povprečne cene za 150 kvadratnih metrov veliko hišo (P + M), ki izpolnjuje zahtevani skoraj ničenergijski standard (sNES), ima toplotno črpalko zrak/voda, centralno prezračevanje z rekuperacijo, talno gretje, trislojna lesena okna, klasično kontaktno fasado s toplotno izolacijo, ki je kombinacija EPS in kamene volne, izdelana pa je na ključ, pri čemer je vgrajena standardna ponudba talnih oblog, keramike ...

V Jelovici se cene za opisano hišo gibljejo od 1400 do 2000 evrov na kvadratni meter, v Lumarju pa se začnejo pri 1340 evrih na kvadratni meter. 

Skoraj nobena hiša ni tipska

Približno 60 odstotkov kupcev se odloči za tipske hiše, a kot pravi Lukić, jih v sodelovanju z njihovimi arhitekti prilagodijo. "Preostalih 40 odstotkov so individualno zasnovane hiše, ki jih zrišemo v svojem arhitekturnem biroju ali pa načrte dobimo od strank in njihovih arhitektov. Cena individualne hiše je podobna ceni tipske hiše, do odstopanj lahko prihaja zaradi arhitekture, želja in potreb ter izbora materialov, od česar je tudi odvisen odstotek povišanja cene."

Prav tako v Jelovici praktično ne prodajo hiše, tudi če je tipska, ki ne bi bila deležna nekaterih sprememb. "Skoraj vsak kupec želi individualno zasnovano hišo, tako zaradi lastnih želja kot tudi omejitev v lokacijskih informacijah. Razlika v ceni je po navadi prihranek v projektiranju in prihranek v času."

arhiv Lumar

V podjetju Noah ne odgovarjajo na vprašanje v cenah, Kokol pa pove, da so cene vse njihovih tipskih hiš dostopne na spletni strani. Skoraj nobena hiša iz kataloga ne gre v proizvodnjo v tipski izvedbi, saj "stranke pogosto prilagodijo tloris, dodajo stene ali jih odstranijo, da ustvarijo svojo različico. Pri nas načeloma ni razlik v ceni med tipsko in individualno izvedbo, razen če stranke izberejo dodatne detajle, kot so velike steklene površine, vidni tramovi ali odprti prostori, kar predstavlja dodatne stroške."

Trg montažnih hiš raste

Sogovorniki se strinjajo, da se graditelji vse bolj zavedajo pomena trajnostne gradnje in kakovosti bivanja, kar je še bolj izrazito zaradi naraščajočih cen energentov, zato tudi beležijo rast povpraševanja. 

V Marlesu sicer ne navajajo, kolikšno rast povpraševanja beležijo, so pa letos podpisali več kot 120 pogodb za gradnjo hiš. V podjetju Noah so letos tudi na račun bolj ugodnih razmer na finančnih trgih prodajo povečali za petino, v Lumarju pa je rast v primerjavi z letom pred tem 30-odstotna, trend rasti povpraševanja in prodaje pa pričakujejo tudi v prihodnjem letu. 

Tudi v Jelovici so v zadnjih dveh letih na slovenskem trgu močno povečali prodajo, in sicer za več kot 50 odstotkov, ta trend nadaljujejo tudi letos. Vendar pa so pri napovedih nekoliko previdni, saj menijo, da se bo zaradi zaostankov pri izdajanju gradbenih dovoljenj in ohlajanju gospodarske rasti, tudi slovenski trg gradnje začel ohlajati, ob tem pa segment montažnih hiš z vsemi svojimi prednostmi in dobro konkurenčno ponudbo lahko ostane še naprej stabilen.  

Hiše so manjše

Kupci montažnih hiš so običajno mlade družine in starejši pari, vsi pa iščejo energijsko učinkovite rešitve. To se, kot navajajo sogovorniki, kaže tudi v izbiri nekoliko manjših hiš kot nekoč. V povprečju se odločajo za od 100 do 160 kvadratnih metrov velike hiše, starejši pari pa celo za nekaj manjše, pritlične hiše. 

Osnovna energijska učinkovitost

Nekoliko pa se kupci razlikujejo, ko gre za energijsko učinkovitost hiš. Za boljši energijski standard od predpisanega sNES, kar pomeni, da graditelj lahko kandidira tudi za nepovratna sredstva Eko sklada, se na primer v Marles odloči le malo kupcev, saj, kot pravi Nika Bratović, to poleg zagotavljanja toplotne izolativnosti objekta, vključuje tudi vgradnjo dodatnih naprav in opreme, ki naložbo podražijo bolj, kot je lahko sofinancirana iz razpisa sklada. 

Podobno ugotavlja Nina Kokol, ki pravi, da so vse hiše Noah zasnovane tako, da jih je možno nadgraditi v sNES+, vendar se večina njihovih kupcev za to ne odloči, saj ta standard lahko dosežejo le z vgradnjo prezračevalnega sistema. 

Energijska učinkovitost boljša od predpisane

Drugače pa je v Jelovici in Lumarju. "Vse Jelovičine montažne hiše danes dosegajo celo nekoliko boljši energijski standard, kot je sNES, zato potreb po še bolj energetsko učinkovitih rešitvah ni. Razlike pa še obstajajo v izboru bolj trajnostnih materialov, v tujini je zavedanje glede tega vprašanja pri potrošnikih vedno večje."

V podjetju Lumar že od leta 2017 v večini gradijo hiše, ki, ne samo izpolnjujejo merila sNES, ampak jih presegajo, pravi Lukić, saj "vse hiše standardno vključujejo prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote, kar prispeva k energijski učinkovitosti (raba energije pod 15 kWh/m²a, pasivna hiša)."

katarina.n.mal@styria-media.si