Čeprav je namen energijske prenove večstanovanjske stavbe (VSS) predvsem zmanjšanje rabe energije za ogrevanje in tudi hlajenje, ter s tem manjši vpliv na okolje na eni in boljši bivalni pogoji na drugi strani, pa je prav povečana vrednost stanovanja po prenovi, pogosto pomemben razlog, zaradi katerega se lastniki stanovanj za to na koncu odločijo.
Dinamika procesa, rezultat katerega je energijska prenova, je v VSS precej drugačna kot v individualnih hišah, smo lahko slišali na enem od predavanj strokovnjakov Gradbenega inštituta ZRMK na nedavnem sejmu Dom. Razlogi za to so razpršeno lastništvo stavbe, velikost projekta, ki mora biti še bistveno bolj premišljeno načrtovan, kot to zahtevajo družinske hiše, večja pa je tudi možnost tehničnih in tehnoloških napak ter negospodarnih odločitev, ki glede na višine naložbe ne prinesejo želenih učinkov.
Kako se bodo lastniki stanovanj v VSS spoprijeli z energijsko prenovo oziroma za katere ukrepe se bodo odločili, je med drugim odvisno od tega, v kakšnem stanju je stavba, od njene starosti in načina gradnje, razmer na lokaciji, razpoložljivih sistemov za oskrbo z energijo.
Najprej je treba ugotoviti ali je stavba zdrava
Strokovnjaki vsekakor lastnikom svetujejo, da najprej ugotovijo, kakšno je dejansko tehnično stanje stavbe, torej narediti je treba statični in gradbeno-fizikalni pregled. Šele ko bodo prepričani, da je stavba zdrava, lahko razmišljajo o izboljšanju njene energijske učinkovitosti.
Zakaj je to pomembno, pojasnijo takole: „Nova, vrhunsko izdelana fasada z izdatno toplotno izolacijo je slaba tolažba, če se denimo izkaže, da bivanje ni varno zaradi hudih statičnih pomanjkljivosti konstrukcije (posebna zgodba je potresna odpornost), ali če nam še vedno nagaja kapilarna vlaga, ki se dviga iz tal in uničuje stene. Z drugimi besedami, stavbi kupimo nova oblačila takrat, ko je njeno telo zdravo.“
Sledi izračun energijskih izgub
Eden od korakov, ki jih je pametno narediti, preden etažni lastniki sprejmejo kakršno koli odločitev, je tudi pregled stavbe s termografsko kamero. Ta je skupaj s testom zrakotesnosti podlaga za izračun energijskih izgub, odkrijeta tudi mesta, ki jih je zagotovo treba sanirati, hkrati pa izračun omogoča, da se lastniki lahko odločajo med različnimi možnimi scenariji energijske prenove.
Od tu naprej imajo etažni lastniki tri glavne možnosti:
- odločijo se za celovito energijsko obnovo stavbe v skoraj nič-energijskem standardu,
- odločijo se za posamezne ukrepe, ki jih bodo izvajali postopno v daljšem časovnem obdobju,
- odločijo se le za posodobitev ogrevalnega sistema ali za njegovo zamenjavo in tudi prehod na obnovljive vire energije.
Omejitev je običajno denar
Odločitev je v večini primerov odvisna od finančnih sredstev, s katerimi etažni lastniki razpolagajo v okviru rezervnega sklada, in finančne zmožnosti posameznih lastnikov, saj v rezervnem skladu običajno ni dovolj sredstev za vse potrebne ukrepe.
Celovita prenova je zahtevna
Prvi scenarij, to je celovita prenova stavbe v skoraj nič-energijskem standardu, ki ga kot najboljšega in tudi na dolgi rok najbolj gospodarnega vedno priporočajo energetski strokovnjaki, je najbolj zahteven. Zajema toplotno izolacijo fasade, menjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo strehe, tal oziroma stropa nad kletjo, posodobitev ogrevalnega sistema in prehod na obnovljive vire energije, če se stavba ogreva s fosilnim kurivom, posodobitev vseh elementov ogrevalnega sistema, običajno tudi vgradnjo sistema za mehansko prezračevanje z vračanjem odpadne toplote.
Nujen je projekt
Takšne prenove se etažni lastniki, tudi če imajo zelo proaktivnega upravnika, ne morejo lotiti sami, sploh pa ne stihijsko. Potrebujejo zelo natančen načrt vseh posegov, njihovo ekonomsko ovrednotenje in kakovosten popis vseh potrebnih materialov in del.
Na podlagi tega bodo tudi lahko primerjali ponudbe različnih izvajalcev in izbrali pravega, svetujejo strokovnjaki. „Natančneje kot bomo pripravili zahteve za ponudnike, tudi predložitev seznama referenc, podatkov o delovnih ekipah in o njihovem strokovnem usposabljanju, lažje se odločimo. Velja namreč tole pravilo: merilo najnižje ponudbene cene je povsem upravičeno, kadar smo svoje zahteve – tehnične, organizacijske, strokovne – postavili dovolj visoko, natančno in pregledno. Ne smemo pozabiti niti na nadzor. Ni dovolj, da zgolj imenujemo nadzornika, narediti je treba načrt nadzora, kjer bo jasno navedeno, kaj, kdaj in kako se preverja in beleži. Za pomembne faze in dejavnosti moramo imeti pripravljene protokole za zagotavljanje in nadzorovanje kakovosti.“
Tak projekt je smiselno imeti tudi, če se etažni lastniki odločijo za drugi ali tretji scenarij. Torej za postopno izvedbo posameznih ukrepov v daljšem časovnem obdobju ali zgolj za posodobitev ogrevalnega sistema.
Postopna izvedba ukrepov
To je najbolj pogosta pot energijske prenove blokov. Z njo ni nič narobe, je pa treba upoštevati pravilni vrstni red ukrepov. Praviloma se začne z menjavo stavbnega pohištva in toplotno izolacijo zunanjega ovoja, konča pa s posodobitvijo ogrevalnega sistema. Vendar kot poudarjajo strokovnjaki, tudi ta vrstni red ne velja nujno za vsako stavbo, zato svetujejo, da se etažni lastniki pred izvedbo katerega koli ukrepa, posvetujejo z zato usposobljenimi strokovnjaki.
Posodobitev ogrevalnega sistema
Zaradi finančnih omejitev, ki so realnost v marsikaterem blokov, je tudi odločitev, da posodobijo le ogrevalni sistem, lahko dobra in učinkovita. Tudi te pa se je treba lotiti celostno. Ni dovolj, da se na primer le zamenja ogrevalna naprava, sočasno je treba izvesti več drugih ukrepov in posodobitev.
V blokih, ki se ogrevajo na kurilno olje je zagotovo dobro razmisliti o zamenjavi z ogrevanjem na lesno biomaso, torej o vgradnji sodobnega kotla na pelete ali sekance. Druga možnost pa je vgradnja toplotne črpalke. Ob tem ne gre pozabiti, kar je pogosta praksa, na nujno hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, kar pomeni enakomerno razporeditev toplote v vsa stanovanja, tudi v tista, ki so od ogrevalne naprave ali toplotne postaje najbolj oddaljene, in hkrati dodatne energijske prihranke.
Pravilno ovrednotenje ukrepov je ključno
Pri tem je pomembno tudi, kako ovrednotimo vrednost naložbe in njeno vračilno dobo. Po izkušnjah strokovnjakov, etažni lastniki pogosto energijski prenovi niso naklonjeni, ker naj bi bila vračilna doba naložbe predolga.
Zato je po mnenju strokovnjakov treba ločiti med fiksnimi in dodatnimi stroški. „Recimo pri prenovi fasade je cela vrsta stroškov, ki nastopijo ne glede na to, ali bomo izvedli dodatno toplotno zaščito ali ne. Dejansko je strošek energetske prenove zajet le v ceni toplotne izolacije in njenega pritrjevanja, zraven lahko prištejemo še najverjetneje potrebno zamenjavo zunanjih okenskih polic in prestavitev kakšnega žleba. Gradbeni oder pa moramo postaviti tako za prenovo zgolj ometa kot za energetsko prenovo. Če pri računu vračilne dobe investicije to zanemarimo, nas zna rezultat res odvrniti od namere. Če pa upoštevamo, da spada lep kos del in s tem tudi stroškov v vzdrževanje, ki je bilo nujno v vsakem primeru, in posebej ovrednotimo vračilno dobo investicije v dodaten material in delo za energetski del prenove, bo rezultat neprimerno prijaznejši.“
Boljši bivalni pogoji in višja vrednost stanovanja
Ne glede na to, za kako obsežno prenovo se odločijo etažni lastniki, bo rezultat manjša raba energije za ogrevanje, s tem pa na položnicah nižji zneski. Če se odločijo tudi za toplotno izolacijo in druge ukrepe, pa se bo zaradi bolj enakomernih temperatur, toplejših notranjih sten, odsotnosti pihanja, ki so ga prej občutili zaradi netesnih oken, povečalo bivalno ugodje. Nezanemarljiv rezultat prenove, pa bo tudi višja vrednost stanovanja, ki jo lahko dosežejo na trgu. „Marsikoga prav ta argument dokončno prepriča,“ pravijo strokovnjaki.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Ne veste, kje najti žensko za eno noč? Pridite -- Bredhot.Com