Gradbeni zakon (GZ-1) določa, da je gradbeno dovoljenje treba pridobiti za vse zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte, poleg tega pa še za rekonstrukcije, spremembo namembnosti in v določenih primerih za odstranitev objekta. Gradbeno dovoljenje pa ni zahtevano za enostavne objekte in manjše rekonstrukcije ter odstranitve objektov, če so ti od sosednjih objektov oddaljeni več kot en meter.
Višina določa pogoje, ali je gradbeno dovoljenje potrebno
Pri postavitvah ograj in podpornih ali opornih zidov je torej vprašanje, v katero vrsto objektov se uvrščajo. To določa uredba o razvrstitvi objektov, del katere je tudi klasifikacija, še bolj podrobna razlaga pa je napisana v tehnični smernici TSG-006:2022.
Ograje, kamor spadajo tudi dvoriščne ograje, in oporni zidovi (tudi podporni) imajo svojo klasifikacijo CC-SI 24205. Spadajo med pomožne gradbene objekte, opredeljeni pa so kot objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
Razvrščajo se med enostavne in med nezahtevne objekte, odvisno od njihovih dimenzij. Tako velja, da so ograje enostavni objekti, če niso višje od 2,2 metra, med nezahtevne pa spadajo, če niso višje od 3,5 metra.
Za oporne zidove velja, da so enostavni objekti, če razlika v višini med najnižjo in najvišjo točko ni več kot 1 meter, med nezahtevne pa se uvrščajo, če ta razlika ni več kot 2 metra. Pri opornih zidovih je navedeno še, da tisti, katerih višinska razlika je večja kot 10 metrov, spadajo med zahtevne objekte, vsi z višinsko razliko med 3,5 in 10 metri pa skladno z 9. točko uredbe spadajo med manj zahtevne objekte.
Ali je za posamezno dvoriščno ograjo in oporni zid potrebno gradbeno dovoljenje, je torej odvisno od njihove višine. Kot rečeno, brez gradbenega dovoljenja lahko postavimo le enostavne objekte, torej ograjo do višine 2,2 metra in oporni zid z višinsko razliko največ en meter.
Tako namreč določa uredba o razvrščanju, kjer je navedeno, da je enostavni objekt tudi oporni zid z ograjo, če oporni zid in ograja vsak zase ne presegata meril za enostavni objekt iz tega člena. Enako velja, da je nezahtevni objekt tudi oporni zid z ograjo, če oporni zid in ograja vsak zase ne presegata meril za nezahtevni objekt iz tega člena.
Dodatne omejitve pri postavitvi ograje
V zakonodaji pa so še nekatere druge omejitve, ki jih velja preveriti pred postavitvijo ograje ali opornega zida. Ne glede na to, ali spadajo med enostavne ali nezahtevne objekte, je treba preveriti prostorske akte občine. Ta lahko namreč določa najvišjo višino, celo material, iz katerega bo grajena in druge omejitve.
Sicer pa gradnje enostavnih objektov, če gre za ograjo ali oporni zid, ni treba prijaviti. Več dodatnih zahtev pa je, če gre za nezahtevne objekte. Vlogo za gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt lahko graditelj na pristojno upravno enoto odda sam. Zakonodaja tudi ne zahteva posebne projektne dokumentacije, načrtovana gradnja se le vriše v zato predvideni obrazec, ki je del dokumentacije za gradbeno dovoljenje, ta pa je prav tako dostopen na spletu.
Pred tem mora preveriti skladnost gradnje z izvedbenimi prostorskimi akti. V naslednjem koraku mora izbrati nadzornika, kar po novem določa GZ-1. Brez nadzornika lahko gradi le v primeru, da bo ograjo ali oporni zid izvedel izvajalec, ki izpolnjuje pogoje gradbenega zakona.
Sledi prijava gradnje, in sicer vsaj osem dni pred začetkom. K prijavi mora priložiti tudi podatke o izvajalcu, če bo gradil sam, pa podatke o nadzorniku.
Če bosta ograja ali oporni zid mejila na javno površino, mora vzdolž te gradbišče zavarovati in ograditi. Označitev s tablo pa ni potrebna, prav tako ni predpisano zakoličenje.
Zdaj se bo začela še večja štala med sosedi
Le glej da bo po predpisih, če ne jo boš sam podiral, ko te bo kdo prijavil