Zdaj je najboljši čas, da razmislimo o posodobitvah družinske hiše, o njeni večji energijski učinkovitosti, manjši rabi energije in nižjih stroških za ogrevanje in pripravo tople vode. Ukrepov, ki jih lahko izvedemo je več. Vgradimo lahko nova okna, naredimo novo toplotnoizolativno fasado, izoliramo lahko tudi strop kleti in streho. Med ukrepi za večjo energijsko učinkovitost sta tudi vgradnja centralnega prezračevalnega sistema in seveda nove ogrevalne naprave.
Vprašanje pa je, kaj od naštetega bomo naredili? Čeprav vsak najprej razmišlja o denarju, torej o tem, koliko ga lahko nameni za večjo energijsko učinkovitost, se je pametno najprej vprašati, kaj sploh v resnici želimo doseči.
Odgovoriti si je torej treba na naslednja tri vprašanja:
- Ali želim le zmanjšati stroške ogrevanja in za to nameniti čim manj denarja?
- Ali želim boljše bivalno ugodje, torej tople stene, enakomerno temperaturo, čist zrak in naravne materiale?
- Ali se je obnove treba lotiti, ker je peč dotrajana, fasada umazana, skozi okna pa vleče?
Če smo samo na prvo vprašanje odgovorili z da, potem se bomo verjetno odločili le za zamenjavo vira ogrevanja. Če smo z da odgovorili tudi na drugo vprašanje, potem se bomo lotili vsaj treh ukrepov; menjave oken, izolacije fasade in menjave kurilne naprave. V obeh primerih velja izračunati, kdaj se bo naložba povrnila, torej kaj in kako se splača.
Če pa smo z da odgovorili tudi na tretje vprašanje, potem pa težko računamo, kdaj se bo naložba povrnila, ker se nam moramo peč preprosto zamenjati, okna pa tudi, saj so odslužila svoje. Le o izolaciji fasade lahko še verjetno nekaj časa dvomimo in jo odložimo nekam v prihodnost.
Zmanjšati želimo le stroške ogrevanja
Staro, običajno oljno peč ali pa peč na drva, bomo zamenjali z novejšo, bolj učinkovito različico, ali pa se odločili na prehod za zemeljski plin, nekateri pa bodo razmislili tudi o novi toplotni črpalki zrak/voda.
V vsakem primeru bomo stroške za ogrevanje zmanjšali. Vprašanje pa je, koliko. Pričakujemo lahko, da nam menjava stare peči z novo na enak energent zaradi večjega izkoristka lahko prinese od 15 do 20 odstotkov prihranka. Če bomo na primer staro oljno peč zamenjali za novo na pelete, bo prihranek tudi pri ceni energenta, prihranimo lahko do 35 odstotkov, če pa bi se odločili na primer za toplotno črpalko, pa bil bila raba energije in s tem strošek manjši za približno 45 odstotkov. Seveda moramo pri tem upoštevati tudi višino naložbe v novo ogrevalno napravo in vzdrževanje v njeni dobi obratovanja.
Primer: izbrali bomo toplotno črpalko
Poglejmo hipotetični primer. V hiši, veliki 150 kvadratnih metrov, zdaj porabimo 2400 litrov kurilnega olja, kar pomeni, če upoštevamo, da ima kotel 80-odstotni izkoristek, da so njene toplotne izgube 19.350 kWh na leto. K temu prištejmo še 2200 kWh toplote za ogrevanje sanitarne vode z električnim grelnikom, kar stane 330 evrov (0,15 evra za kWh).
Če bi se na primer odločili za vgradnjo toplotne črpalke, bi morali izbrati takšno z močjo vsaj 12 do 13 kW s 300-litrskim zalogovnikom. Naložba z montažo, zagonom in novimi cevnimi povezavami za toplo vodo je po dostopnih podatkih ocenjena na 13.000 evrov. Odštejmo še povprečno subvencijo Eko sklada, ki je 2500 evrov, torej bi bila končna cena 10.500 evrov.
Predvidevamo, da bi toplotna črpalka zaradi radiatorjev in velikih toplotnih potreb delovala z letnim grelnim številom 2,5, kar pomeni, da bi za ogrevanje in sanitarno toplo vodo porabila približno 8620 kWh, strošek bi bil 1293 evrov na leto. Naložba bi se povrnila v dobrih sedmih letih.
Celovita energijska prenova
Kako pa se energijske obnove lahko lotijo tisti, ki so na vsa zgornja vprašanja odgovorili z da. Načrtovati morajo celovito energijsko prenovo, ki jo vedno svetujejo tudi vsi energijski svetovalci in strokovnjaki za gradbeno fiziko. Strinjajo se, da je to najboljša odločitev, ki se na dolgi rok tudi najbolj splača.
Preverili smo, ali je to res. Pri celoviti energijski obnovi je treba izvesti več ukrepov. Običajno so to menjava stavbnega pohištva, izolacija oboda hiše in menjava ogrevalnega sistema. Tudi če ukrepov ne izvedemo v enem zamahu temveč postopno, si morajo slediti v tem vrstnem redu. Novih oken namreč ne bomo vgrajevali potem, ko smo že naredili novo fasado. Če najprej zamenjamo ogrevalni sistem, potem pa vgradimo nova okna in izoliramo hišo, pa bomo ugotovili, da imamo zaradi bistveno manjših toplotnih potreb predimenzioniran ogrevalni sistem.
Velik finančni zalogaj
Izračunati je treba ali se bolj splača izkoristiti subvencijo Eko sklada za celovito prenovo, ki lahko znaša tudi do 50 odstotkov priznane naložbe, ali prenavljati postopoma in izkoristiti subvencijo za posamezni ukrep.
Glede na dostopne cene smo izračunali, da bi bila naložba v nova lesena okna s trislojno zasteklitvijo, vgrajena po sistemu RAL in z zunanjimi senčili, kar zahteva Eko sklad, približno 12.000 evrov, priznana subvencija pa lahko znaša 2400 evrov. Prav toliko bi bila cena fasade z 20 centimetri toplotne izolacije iz kamene volne, subvencija pa 2400 evrov. Toplotno izolirati je treba še tla na podstrešju (če je neogrevano) in strop kleti, kar stane približno 3000 evrov, subvencije pa lahko dobimo 600 evrov.
Naložba se povrne v dobrih 11 letih
Ostane še izbira toplotne črpalke. Zaradi zmanjšanih toplotnih izgub bi lahko izbrali TČ z manjšo močjo 6 kW, zato bo tudi cena nižja, približno 8000 evrov, subvencija pa 2500 evrov. Skupna naložba v vse ukrepe bi znašala približno 27.000 evrov.
Po podatkih s spletne strani Eko sklada, bi toplotne izgube s temi ukrepi zmanjšali za trikrat. V prej omenjeni hiši, bi toplotne izgube po obnovi znašale 6540 kWh, skupaj s toploto, potrebno za ogrevanje sanitarne vode pa 8650 kWh. Toplotna črpalka z letnim grelnim številom vsaj 4, bi za to porabila 2162 kWh elektrike, kar stane 324 evrov. Letni prihranek bi bil 2400 evrov, naložba pa bi se povrnila v dobrih 11 letih.
Če bi želeli izkoristiti subvencijo Eko sklada za celovito prenovo, ki pri vgradnji naravnih materialov znaša do 50 odstotkov, bi morali vgraditi še centralni prezračevalni sistem. Cena tega je približno 6000 evrov. A to še ni vse. Dodati je treba še stroške za projekt in nadzor ter preizkus zrakotesnosti, za kar je treba odšteti še vsaj 4000 evrov. Zahteve Eko sklada so zelo stroge, saj mora biti hiša po prenovi skoraj pasivna, letna poraba energije za ogrevanje na sme presegati 25 kWh/m², v projektu pa morajo biti tudi izračuni za hlajenje in pasivne dobitke pozimi.
Skupna naložba v tako korenito energijsko obnovo bi znašala približno 45.000 evrov. Eko sklad bi nam moral priznati subvencijo v višini vsaj 40 odstotkov, da bi bila končna cena 27.000 evrov. Raba energije pa bi bila še nižja, kot če bi izvedli prej opisane štiri posamezne ukrepe postopoma, zato lahko izračunamo, da bi se naložba povrnila prej kot v 11 letih.
Vredno je razmisliti in se posvetovati
Res je, da se naložba zgolj v novo toplotno črpalko povrne prej, vendar izračuni, ki so sicer informativni, pokažejo, da je vredno razmisliti o celoviti energijski obnovi hiše, saj naložbo odplačujemo s prihranki na račun energije. Poleg nižjih stroškov za energijo, ustvarimo tudi bistveno boljše pogoje za bivanje. Naložbe pa je treba gledati dolgoročno, življenjska doba kakovostnega ogrevalnega sistema je 20 let, življenjska doba oken in toplotne izolacije pa vsaj še enkrat toliko. Zato je pametno narediti kar se da natančen izračun, se posvetovati s strokovnjaki in se šele potem odločiti o obsegu energijske prenove.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
