Sodeč po dostopnih podatkih o načrtih gradnje javnih stanovanj Stanovanjskega sklada RS (SSRS) in ljubljanskega stanovanjskega sklada (JSS MOL), bo na tem področju leta 2020 zevala le velika luknja.
Načrti obstajajo, nekateri projekti že potekajo in so v različnih fazah, a prav na nobeni lokaciji stanovanja prihodnje leto še ne bodo vseljiva. Prva lahko pričakujemo šele leta 2021.
V Ljubljani 607 stanovanj, a leta 2021
Državni stanovanjski sklad trenutno gradi le na dveh lokacijah. Oktobra so položili temeljni kamen v soseski Novo Brdo, kjer gradijo 498 stanovanj, od tega 25 oskrbovanih. Stanovanja v 18 večstanovanjskih stavbah bodo velika od 30 do 80 kvadratnih metrih, na voljo pa bodo predvidoma leta 2021.
V Mariboru 950 stanovanj, a šele čez pet let
Dva projekta sklad načrtuje tudi v Mariboru. Prvi, Pod Pekarsko gorco bo vključeval kar 400 stanovanj, od tega 60 oskrbovanih. A prva faza gradnje 212 stanovanj naj bi bila končana šele čez dve leti, za drugo še ni podatka.
Še bolj v prihodnost je oddaljena gradnja 450 stanovanj Novo Pobrežje. Graditi naj bi jih začeli leta 2022, vseljiva pa naj bi bila dve leti kasneje.
Projekt gradnje 240 stanovanj Ob Savi v Kranju, ki naj bi ga začeli graditi že letos, pa se je očitno za nekaj časa ustavil. Zapleta se pri ureditvi degradiranega območja gradnje, za kar bi morala poskrbeti občina Kranj, a očitno za to nima dovolj denarja.
Nekaj stanovanj v Ljubljani načrtuje tudi mestni stanovanjski sklad, a je tudi gradnja približno 94 stanovanj Zvezna ulica predvidena šele leta 2021, končana pa naj bi bila 2023.
Kaj pa stanovanja iz naslova javne najemne službe?
Na zasebnem trgu naj bi bilo na voljo praznega približno 20 odstotkov stanovanjskega fonda. A tudi vsaj del teh stanovanj, ki naj bi delno zapolnil vrzel na tem področju, lahko pričakujemo najprej leta 2021, ko naj bi javna najemna služba zaživela. Ali bo res, pa je že novo vprašanje.
Kljub temu, da je nov stanovanjski zakon, ki je podlaga za ustanovitev nove javne najemne službe, še vedno v pripravi, so na SSRS na podlagi resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 že pripravili brošuro Javna najemna služba, v kateri na pregleden način predstavljajo njeno delovanje ter prednosti za najemodajalce in najemnike.
Lastnikom stanovanj zagotavljajo varnost in morebitne davčne odpustke
V brošuri k oddaji vabijo vse, ki imajo zaradi kakršnega koli razloga prazno stanovanje, nagovarjajo pa tudi lastnike, ki živijo v prevelikih ali neprimernih stanovanjih ali hišah. Zagotavljajo pravno varnost in plačevanje najemnine, ne glede na to, ali jo bo najemnik plačeval ali ne.
Med prednostmi javne najemne službe izpostavljajo tudi možnost, da se stanovanje pred oddajo v podnajem prenovi s finančno pomočjo službe, predvsem pa je privlačna navedba o kar 50-odstotni nižji obdavčitvi dohodkov od oddajanja v najem. A je to le predpostavka, saj odločevalci niso sprejeli niti podzakonski aktov, ki bi opredelili financiranje javne najemne službe, kaj šele davčne olajšave.
Javna najemna služba je lahko dobra rešitev za povečanje najemnega stanovanjskega fonda, podobno, že uveljavljeno prakso, imajo na primer v Franciji, Belgiji in celo v bogatem Luksemburgu, a za zdaj še ni znano, ali ji bodo zasebni lastniki res pripravljeni oddajati svoja stanovanja.
Zaradi nižje stroškovne najemnine je dvomov o uspehu precej
Glavni kamen spotike je namreč višina najemnine. Ta bo enaka stroškovni najemnini, kot jo predvideva stanovanjski zakon, kar v Ljubljani lahko pomeni največ sedem evrov za kvadratni meter. Za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje torej 350 evrov na mesec, na trgu pa lahko lastnik iztrži približno dvakrat več. V Luksemburgu denimo podobna javna agencija najemniku zaračuna največ tretjino njegove plače, lastniku pa razliko do tržne cene krije občina ali država. Torej lastnik dobi toliko, kolikor bi iztržil na trgu, hkrati pa še vso pravno zaščito in zagotovilo, da bo najemnina vsak mesec plačana.
Kaj o najemni službi mislijo nepremičninarji?
„Brez konkretnih davčnih olajšav za lastnike stanovanj, ki bi jih oddajali v najem javni najemni službi, je malo verjetno, da se jih bo veliko odločilo za ta korak,“ pravi Daniel Lovšin iz nepremičninske agencija Casabela. Nekako logično je, da se lastnik odloči za višjo najemnino, če jo lahko iztrži, razen v primeru, „ko se želijo izogniti vsemu, kar oddajanje stanovanja v dolgoročni najem prinaša, torej težave z nerednim plačevanjem najemnine, strah, v kakšnem stanju bodo najemniki zapustili stanovanje, in strah, da jih ne bodo mogli izseliti in podobno. To so zagotovo prednosti javne najemne službe, a bomo videli, kaj bo.“
Podobno meni tudi Andreja Kern Egart iz nepremičninske agencije K3 Kern, k temu pa dodaja, da vsaj v Kranju, kolikor ji je znano, ni prav veliko praznih stanovanj. „Če že so, pa gre običajno za stanovanja, ki so v zelo slabem stanju, pogosto pa tudi takšna, pri katerih niso urejena lastninska razmerja. Dvomim, da se bodo lastnik zaradi zagotovil o urejenih razmerjih med njimi in najemnikom, torej javno najemno službo, lažje odločali za oddajo v najem. Prav tako jih bo zanimalo, kdo bo v stanovanju bival, o tem pa ne bodo mogli odločati. Poleg tega je pet let, za kolikor naj bi se sklenila najemna pogodba, dolga doba, ne glede na to, da jo v določenih primerih lahko predčasno prekineš.“
Leto 2020 si bomo tako lahko zapomnili kot leto, ko nismo dobili niti enega novega javnega oziroma najemnega stanovanja. Ne z gradnjo ne z javno najemno službo, ki ni nujno, da bo sploh zaživela.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Kako manjka stanovanj? Stanovanj je dovolj... pardon, PREVEČ. Problem je, ker so prazna, in to zato, ker lastniki nabijajo cene v nebo in nato raje pustijo prazna kot da bi znižali ceno. Če bi, tako kot je bil predlog, uvedli… ...prikaži več davek na prazna stanovanja bi bila zelo hitro mala poplava ugodnih stanovanj.