Na nedavni predstavitvi novega stanovanjskega zakona sta minister Simon Zajc in državni sekretar Aleš Prijon z ministrstva za okolje in prostor (MOP) povedala, da nova stroškovna najemnina za javna stanovanja, ki naj bi jo začeli zaračunavati 1. januarja 2021, naj ne bi vplivala na uporabnike.
Malo verjetno, zato smo na MOP, kjer so zakon pripravili, vprašali, ali bodo prav vsi uporabniki upravičeni do subvencionirane najemnine, ki naj bi pokrila razliko med zdajšnjo neprofitno najemnino in novo stroškovno, saj bo ta višja.
Podatkov o najemnikih nimajo, jih bo pa do subvencije upravičenih več
„Ministrstvo nima podatkov o dohodkih in premoženju najemnikov, na podlagi katerih bi lahko preračunali število novih upravičencev do subvencije najemnine. Prav tako ne podatkov o stanovanju, ki bi bili podlaga za izračun stroškovne najemnine,“ so odgovorili z ministrstva.
Zato torej za zdaj še ni jasno, koliko uporabnikov javnih stanovanj bo po novem plačevalo višje najemnini in koliko ne, saj bodo upravičeni do subvencionirane najemnine.
Dohodkovne meje za subvencijo naj bi bile višje
Spodbudni pa so podatki, ki so jih posredovali z ministrstva, saj so že izračunane okvirne dohodkovne meje za upravičenost do subvencije najemnine najemnika za najem stanovanja primerne velikosti, mlajšega od deset let. Ker so te precej višje od obstoječih, naj bi bilo po novem do subvencionirane najemnine upravičenih precej več uporabnikov javnih stanovanj.
Meje za upravičenost do subvencije so postavljene glede na število članov gospodinjstva:
- enočlanska družina - pri dohodku 1116 evrov, prej pri 615 evrih,
- dvočlanska družina - pri dohodki 1540 evrov, prej pri 911 evrih,
- tričlanska družina – pri dohodku 2043 evrov, prej pri 1290 evrih,
- štiričlanska družina – pri dohodku 2550 EUR, prej pri 1623 evrih.
Stroškovna najemnina brez subvencije bo od 5 do 7 evrov po kvadratu
Najemniki, ki po navedenih okvirnih podatkih o mejah, ne bodo upravičeni do subvencije najemnine, pa bodo denimo za novo stanovanje plačevali od okvirno pet do okvirno sedem evrov na kvadratni meter, odvisno od lokacije stanovanja.
„Največje povišanje najemnin bo pri novih stanovanjih in stanovanjih na najboljših lokacijah, medtem ko bo pri starejših stanovanjih razlika manjša,“ pojasnjujejo na ministrstvu.
Do zasebnih stanovanj naj bi prišli z višjimi najemninami
Predlog zakona prinaša tudi ukrepe, s katerimi naj bi se povečalo število stanovanj, namenjenih za javni najem ter s tem njihova dostopnost. V ta namen, naj bi ustanovili javno najemniško službo, kot pravijo na ministrstvu, naj bi zaživela leta 2021, ki bo stanovanja iskala in najemala na trgu zasebnih nepremičnin.
Ocenjujejo, da bo tako na voljo od 20 do 30 tisoč stanovanj. Je ocena realna in zakaj bi zasebniki stanovanja oddajali za stroškovno najemnino, če lahko na trgu iztržijo bistveno več?
Ocena o potencialu stanovanj je za zdaj le groba ocena, narejena na podlagi podatkov Geodetske uprave RS o tipu, lokaciji in lastništvu praznih stanovanj, odgovarjajo na ministrstvu. Koliko je v resnici potencialnih zasebnih stanovanj, ki bi jih javna najemniška služba lahko najela in dajala potem v najem kot javna, pa bo ugotovil Stanovanjski sklad v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije.
Lastnike pa bodo očitno v oddajo njihovih praznih stanovanj javni najemniški službi prepričali tako, da jim bodo najemnino za uporabo stanovanja izplačali v višini, za katero se bosta lastnik in javna služba dogovorila individualno. Iz tega lahko sklepamo, da bo javna služba lahko lastniku stanovanja izplačala tudi najemnino, ki bo višja od stroškovne, kolikor bo moral plačati uporabnik.
Shema jamstva za kredite je nedorečena
Predlog novega stanovanjskega zakona tudi „ustvarja pravno podlago za ukrep, ki bo omogočal poroštva za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in jim oblika zaposlitve oziroma višina dohodka ne omogočata samostojne pridobitve kredita – mladi, mlade družine, prekarno zaposleni.“
Za zdaj je to očitno le pravna podlaga, saj konkretnejših podatkov o tem, kdo, kako, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo jamčil za ta stanovanjska posojila, še ni veliko znanega. Niti to še ni jasno, ali bo jamstva res prevzela država oziroma v njenem imenu MOP, saj osnutek zakona to zgolj predvideva. Prav tako še ni kriterijev, po katerih bi se ta jamstva podeljevala, saj jih bodo, kot pravijo na ministrstvu, lahko oblikovali šele na podlagi analize potreb in zmožnosti države.
Na ministrstvu sicer pravijo, da naj bi ta shema zaživela leta 2021, a neodgovorjenih vprašanj in nedorečenih zadev na tem področju je veliko, zato se ne gre prehitro veseliti, da bodo omenjene skupine državljanov lahko kaj kmalu in zagotovo prišle do kreditov z jamstvi države.
Več sredstev za stanovanjsko politiko za zdaj le zaveza na papirju
Še toliko bolj, če vemo, da bo za vse navedene ukrepe, med njimi je predvidena tudi gradnja novih javnih najemnih stanovanj, s katerimi naj bi izboljšali stanovanjsko politiko v državi, treba zagotoviti precej dodatnega denarja.
Koalicija je sicer v koalicijski pogodbi zapisala, da bo do konca mandata aktualne vlade sredstva za stanovanjsko politiko povečala na 0,4 odstotka BDP, kar je desetkratno povečanje, a za zdaj ni zaznati, da bo to zavezo tudi izpolnila. Proračuna za naslednji dve leti povečanja sredstev ne predvidevata, torej ostane le še proračun za leto 2022.
Na ministrstvu so optimistični, pričakujejo, da bo zaveza izpolnjena. Ali bo res ali pa bo nov stanovanjski zakon zgolj pravna podlaga za ukrepe, ki se ne bodo izvajali, ker zanje ne bo denarja, pa bomo videli.
S tem, ko to samo opazujete, tako ravnanje dopuščate. Zakaj ne prijavite inšpekciji?
Poznam Makedonsko družino v najetem stanovanju. Mož zidar-večino na črno. Žena brezposelna-s soc.pomočjo, 4 otroki-s socialnimi dodatki in prispevki, vozijo BMW in dodaten avto. Prejemajo subvencijo najemnine in imajo dodatne ugodnosti. Tukaj se prikazujejo ogromni reveži, v Makedoniji pa si… ...prikaži več gradijo veliko luksuzno vilo s 150m2. Kje je tu poštenje in pravica?
Z družino živi v neprofitnem trisobnem stanovanju, otroka pa pripelje v brezplačen, to je, subvencioniran vrtec - plačnik je občina, oz. CSD, z avtomobilom BMW MX6. Vsekakor bo upravičen do subvencije za stanarino. Pa naj še kdo reče, da Slovenistan ni raj na zemlji.