Saška: Skozi sva dala tudi resne krize

Letos bosta s svojim Pajkijem, kot Miha kličete ljubkovalno, praznovali že 14. obletnico.
Zelo sem vesela, da sva že toliko časa skupaj, saj se mi zdi, da človek v takih dolgih zvezah raste in se duhovno razvija. Postaneš bolj resničen. V prvih mesecih ali letih zaljubljenosti poskušaš biti videti boljši, kot si, čeprav v tem, da hočeš biti boljši, ne vidim nič slabega. A ljubezen brez tega, da na plan izpustiš svoj pravi značaj, ne more obstajati. Nekateri imamo srečo, da spoznamo ljudi, ob katerih lahko postajamo boljši, medtem ko nekatere zveze iz ljudi potegnejo tiste slabše lastnosti.

Pripisujeta obletnicam velik pomen?
Obletnic ne praznujeva, saj se težko zmeniva, kdaj je tista prava obletnica … tam okoli 9. junija. Meni je največja pozornost to, da je nekdo prijazen tudi, kadar je tečen ali ima slab dan. Miha ima specifičen smisel za humor, ki meni zelo ustreza. Veliko se heca, nežen je, veliko se dotikava, veliko se smejeva, veliko se pogovarjava ... Skratka, ko sva skupaj, nama je luštno.

Vajina ljubezen ni bila ljubezen na prvi pogled, kajne?
Res je, a jaz se še nikoli nisem zaljubila na prvi pogled, saj mi je to manj pomembno kot tisto, kar se skriva za tem videzom. Ne zaljubim se mimogrede. Pri Mihi se je to zgodilo pet mesecev po tem, ko sva se spoznala in skupaj delala na radiu. Imela sva veliko skupnih terminov, za kar sta poskrbela usoda in direktor (smeh). Skupaj nama je bilo vedno bolj luštno, a šele zadnji dan, ko sem se od službe poslavljala, je obema kliknilo. Pri meni je bil sprožilec Mihov glas. Ko sem ga slišala peti, se je vse postavilo na svoje mesto in sem ga videla v povsem drugi luči. Miha je od mene mlajši kar nekaj let in zato sprva nanj nisem gledala kot na potencialnega partnerja.

Sta imela kdaj težave z okolico, glede na to, da je Miha šest let mlajši?
Nikoli, saj ljudje tega niso vedeli. Razlika v letih je, v prid ženskam, običajna tudi v Mihovi družini. Sicer pa sva imela več težav drug z drugim kot z okolico (smeh). Seveda sva dala skozi tudi svoj delež kriz. Nekatere so bile zelo resne, druge malo manj. V kakšnem obdobju sva si šla zelo na živce, a bistveno je, da so stvari, ki te povezujejo, močnejše. Pomembno je, da si ne misliš, da s kakšnim drugim partnerjem ne bi imel težav. Pogovarjala sem se z gospo, ki je trikrat ločena. Rekla je, da bi, če bi vedela, da je na te stvari treba gledati drugače, ostala s prvim možem. Normalno je, da pri vsakem človeku najdeš stvari, ki te motijo, vendar če povezava dveh oseb ostaja, si je treba prizadevati, da jo ohraniš in poglobiš. Ne morem pridigati, kaj bo v prihodnosti, a zaenkrat ne kaže (trkam), da sem se v tej zvezi že vsega naučila.


Je bilo kdaj tako hudo, da ste želeli oditi?
Tako resno, mislim, da ne, saj sva oba zelo stabilna in trmasta pri tistih rečeh, ki so nama pomembne. Nobeden izmed naju ni tak, da bi delal veliko dramo okoli trenutkov, ki so slabi. Z odhodom si nikoli nisva grozila. Za naju bi to pomenilo, da bi res odšla in ne le grozila.

Ste že kdaj razmišljali, da bi glede na izkušnje in to, kako lepo vse razložite, svetovali drugim parom?
Izkušenj mi ne manjka, a izkušnje imamo vsi. Res pa je, da nekoga ti miselni in čustveni procesi, ki se nam dogajajo, zanimajo bolj. Mene to zelo zanima in zato sem dve leti po končanem študiju tudi hodila na predavanja transakcijske analize, ki se zelo veliko ukvarja s čustvi, eno leto pa sem obiskovala nevrolingvistično programiranje. To me vsekakor zanima in morda me življenje kdaj res odpelje v povsem drugo smer.