Če je Ani Frece s prvim albumom brskala po sebi in se spuščala v globino človeške osebnosti, je med nizanjem skladb za drugo ploščo napočil čas hudomušne brezskrbnosti. Njena Razvajenka se je lansko poletje na Melodijah morja in sonca z nami zapeljivo spogledovala, nato je z Božičnim hitom romantično pobožala nostalgični spomin na decembrsko družinsko rajanje. Sedaj pa nas nagovarja, da slečemo plašč skrbi in se odpravimo na plesišče.
Igrivo snemanje z možem
Če se sprašujete, za kakšen hotel in sobo gre, vam Ani pojasni. "Dobrodošli v našem fiktivnem glasbenem hotelu, v katerem so sobe oziroma različne zvrsti, saj sem prepričana, da je muziciranje živ organizem, ki se lahko pretaka iz sloga v slog. Z zasedbo Hotel za srečo smo znani, da poleg avtorskih del izvajamo tudi preverjene klasike svinga, šansonov, popevk, do popa. Vsemu temu smo po novem dodali še svojo interpretacijo diska, s pridihom nostalgije in mladostniške prešernosti. Pesem Bosa se igrat namiguje na pomen življenja v trenutku in kako dragoceno je ohraniti iskrice otroške navihanosti, po kateri vsi tako zelo hrepenimo," nam položi na srce.
Ob razposajeni skladbi se je pred kamero zavrtela z najboljšim igralcem – svojim dragim Romanom. "Spet je vse potekalo zelo na hitro in nismo vedeli, ali nam bo uspelo dobiti dovoljenje, da bomo lahko snemali v klubu v Celju, kjer so sobe raznih barv. Vesela sem, da nam je uspelo in da sem snemala z najboljšim igralcem, ki si ga lahko zamislim, in to je moj mož," je povedala.
Materinstvo, kuhanje, francoščina
V bolj plesni, brezskrbni in optimistični preobleki je vse lažje. A do tja vodi neizprosna pot. In mamica dveh deklic jo je prehodila. "Prvič doslej sem se malce ustavila in odmaknila od vseh pričakovanj. Vmes sem ohranjala pevsko kondicijo z izbranimi nastopi, vendar je bila prioriteta, da se posvetim sebi. Nekatere ženske gredo na porodniški dopust z rojstvom otrok, jaz sem to storila malce kasneje," se nasmehne in poudari, da se je z materinstvom preoblikovala v novo žensko.
"Porodniška ti še nudi varno zavetje, potem pa se moraš vrniti v nekdanje tirnice in sledi realnost, da se je marsikaj spremenilo. Utopično bi bilo siliti nazaj, raje svojo energijo usmerim drugam in predvsem naprej. Ničesar več na silo, temveč v tempu, ki je meni in celotni glasbeni zasedbi udoben. Vmes sem se posvetila hobijem, ki sem jih zaradi izčrpanosti zapostavljala. Na srečo sem se pravi čas ustavila, da nisem utrpela hujših posledic. Najbolj mi je prijalo kuhanje. Vsakodnevne kulinarične aktivnosti so mi dale zagon, da me je kar poneslo čez dan. Imelo je naravnost zdravilni učinek na mojo načeto psiho, na katero so se s smrtjo strica nalagala negativna čustva. Lotila sem se tudi francoščine in naredila nadaljevalni tečaj. Obudila in nadgradila sem staro ljubezen, saj čutim odgovornost, da pri ohranjanju glasbene dediščine čim bolj natančno izgovarjam besedila francoskih šansonov," še izvemo od vsestranske pevke.
Pogosto so v lutkovnem gledališču
Sicer pa je skladba Bosa se igrat odlično opozorilo za vse starše, pare in ljudi nasploh, da se je blagodejno ustaviti in dati priložnost tej naši otroški energiji, da se obnovi.
"Tega hrepenečega zagona, ki je značilen za zgodnja brezskrbna leta, nikoli ne želim izgubiti. Nekoč sem si rekla, da moram imeti otroke, da bom lahko z njimi hodila v lutkovno gledališče. Tam smo pogosto in tudi doma si z možem izmišljujeva zgodbe ter s tem vzdržujeva domišljijo. A ko si tako močno vpet v navit delovnik, hitro pozabiš na rituale sproščanja. Ob kozarčku vinca sem zaigrala na klavir, zaplesala sredi sobe in si vzela čas zase. Teh večerov več ni, zato sem si preuredila dopoldneve, da sva z dragim skupaj in namesto s kapljico rujnega nazdraviva s kavo ali čajem," slikovito pove in se razveseli novih glasbenih podvigov.
Za francoske šansone je treba znati VEČ kot le jezik....