Mario, vaše razmerje s pomoči potrebnimi traja že več kot desetletje, kajne?
Z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) sem začel sodelovati pred dobrimi šestnajstimi leti kot urednik in voditelj oddaj, ki sem jih na Televiziji Slovenija pripravljal ob nedeljskih večerih. Kar hitro smo dojeli, da je zbiranje denarja za otroke in družine dobro tudi za naš ugled, ne samo za ZPMS. Prav je, da smo gledalce opominjali, da ni vse tako luštno, kot je na televiziji, in da je ogromno ljudi, ki potrebujejo pomoč. Gledalci so nam verjeli, iz leta v leto smo bili bolj uspešni. V vseh teh letih smo zbrali 2.600.000 evrov. Zaradi tega je tudi nam raslo zaupanje in ugled, na kar sem zelo ponosen.
Malokdo ve, da ste tudi sam član ZPMS.
Zanimalo me je, kako se ta denar deli, komu gre, kako to poteka, kako je ZMPS organizirana – zato sem se tudi pridružil njihovi humanitarni komisiji. Sodelujem kot zunanji sodelavec, ki je poskrbel, da je ta projekt zaživel in da živi še naprej, čeprav naše oddaje ni več na sporedu. Štafeto je prevzela oddaja Sobotno popoldne. Sam sem v to vpet bistveno manj, vendar se z Anito (Ogulin, op. a.) še vedno slišim za posamezne projekte, ker mi ni vseeno in je zelo pomembno, da ima ZPMS tak ugled, kot ga ima. Z Anito sem se spoprijateljil in se dobiva tudi na kavi. Ona se lahko zanese name, jaz nanjo in prepričan sem, da bomo še kaj lepega skupaj naredili.
Obeta se nova nedeljska oddaja
Trenutno delujete kot urednik razvedrilnih oddaj, kdaj lahko pričakujemo novo nedeljsko oddajo?
Naslednja stvar, ki jo moramo narediti, je, da postavimo na noge novo nedeljsko družinsko oddajo. To je naloga, ki jo trenutno vodim. Mislim, da je ne bom vodil, vendar ne smem povedati več, kot sem povedal.
Na voditeljskem stolčku oziroma kavču ste sedeli osemnajst let, že kaj pogrešate svet pred kamerami?
To je zelo dolgo obdobje, vendar je minilo tako malo časa, odkar sem nehal, da trenutno še ne čutim tega. Ne rečem, da nikoli več ne bom vodil, vendar mi je trenutno tako čisto v redu. Tudi sam potrebujem malo distance.
Verjetno imate sedaj na razpolago več prostega časa.
Vsekakor. Vedno sem jamral, da nimam časa za knjige, kino, prijatelje in te reči – sedaj ga imam. Sem tudi predavatelj na eni izmed privatnih fakultet, kjer predavam javno nastopanje, poleg tega končujem magisterij, tako da imam ogromno zadolžitev in mi ni dolgčas.
Katera predstava in knjiga sta v zadnjem času na vas naredili največji vtis?
Zelo veliko hodim v gledališče, nazadnje sem bil v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer sem si ogledal predstavo Stolp, zelo priporočam predstavo Malomeščani v Drami. Ravnokar berem knjigo Hipoteza o sreči, to je poljudna literatura o našem večnem iskanju sreče in o tem, kako si želimo biti srečni, počnemo pa reči, ki nas k temu ne pripeljejo. To moram prebrati, saj bom gost v klubu Beremo z Manco Košir.
Je Mario srečen?
Sem tako srečen kot vsi ostali državljani. Iščem to srečo in si ne delam nobenih iluzij, da bi bil kar naprej srečen. Zdi se mi, da bi se sreča tako izgubila. Kakšen trenutek sem srečen, nisem pa nagnjen k pretirani sreči in je tudi ne iščem.
Strast do potovanj
Zelo radi potujete, katera bo naslednja sanjska destinacija?
Poleti sem bil na Šrilanki, ki me je zelo prevzela. Naslednje potovanje bo julija ali avgusta, saj do takrat nimam dopusta. Zagotovo bi šel rad nekam, kjer še nisem bil, čeprav sem bil že zelo veliko naokoli.
Potujete z nahrbtnikom?
Ne, nisem tak pustolovec. Si pa potovanje organiziram sam, ne preko agencije. Danes se da preko spleta že vse rezervirati. Vstanem, kadar mi paše, ko mi paše, se premaknem drugam, vem samo, kdaj imam letalo in to se kar obnese.
fanta ima še ?