Ste se na začetku morda ustrašili starostne razlike med vami in vašim partnerjem, ki je od vas starejši kar 15 let?
Leta ne igrajo velike vloge. Morda na trenutke jaz pokažem malce več interesa za kakšno mladostno zabavo, drugače pa imava zelo skupen in hedonističen način življenja, tako glede potovanj kot prehranjevanja in vina. To, da imam rada družabno življenje in da imam okoli sebe zelo veliko prijateljev, ga je morda malce presenetilo, saj v njegovem življenju tega ni. Sicer pa me leta niso nikoli skrbela, saj je zelo mladosten in dejaven; bolj me je skrbela razdalja, relacija Slovenija–Anglija, in to, da ima otroke, se pravi neko odgovornost. Vendar to zelo dobro rešujeva.
Kako pa?
Zelo veliko potujeva drug k drugemu in tudi na splošno veliko potujeva. Najdlje se nisva videla dva tedna, po navadi pa sva narazen največ en teden ali deset dni. Morda se vidiva še več kot pari, ki živijo skupaj, saj skupen čas preživljava zelo intenzivno in dejavno. Tu je pomembna predvsem službena fleksibilnost. Če bi kdo izmed naju imel fiksni delovni čas v pisarni, bi bilo to zelo težko izvedljivo.
Kakšni so bili vajini začetki?
Spoznala sva se v Grčiji pred dvema letoma, a eno leto nisva imela stikov. Lani pa sva se dobila v Saint-Tropezu v južni Franciji in tam zapečatila najino zvezo.
Koraki, večji od poroke
Omenili ste, da ima otroke, kar zagotovo vpliva na vajino zvezo.
Res je. Ima tri otroke. Tega in odgovornosti, ki pride s tem, se nisem ustrašila, sem se pa na neki duševni ravni zagotovo pozanimala, kakšno vlogo moram odigrati, saj je stvar lahko težavna, če nisi njihov sorodnik. Njegovi otroci so najstniki in ne bi želela, da karkoli razumejo napačno. Sama sem sprejela vlogo njihove prijateljice, hkrati pa jim v svojem okolju, že nekajkrat so me namreč obiskali, vsekakor postavljam meje, saj ne morem dopustiti, da bi bilo vse razpuščeno. So pa to zelo super otroci, zelo ambiciozni in pridni.
Že razmišljata o naslednjem koraku?
Ne, o tem še ne razmišljava. Moj partner je ločenec, sicer pa to nima nobene zveze, saj ne gre za zagrenjene zgodbe iz preteklosti. Tudi njegovo bivšo ženo sem že spoznala, saj se je obema zdelo pomembno, da je zraven njenih otrok nekdo, ki je odgovoren in v redu človek. Da bi manj kot po enem letu razmišljala o naslednjem koraku pa nikakor ne. Že to so zame zelo veliki koraki, da sem z moškim, ki ima tri otroke. S tem je treba sprejeti odgovornost, da ima neko obvezo do njih in da jaz nikakor nisem eno in edino bitje v njegovem življenju. Ti koraki se mi zdijo mnogo večji kot to, da greš pred matičarja. Želim si otrok in poroke, vendar moje življenje nikoli ni potekalo po nekih ustaljenih vzorcih in pripravljena sem na to, da me bo še kaj presenetilo (smeh), saj svojega življenja nikoli nisem živela po nekem kalupu.
Zakaj ravno Anglež – ste nad slovenskimi fanti razočarani?
Bojim se odgovarjati na taka vprašanja, saj se ne želim zameriti slovenskim fantom, ki so zelo v redu ljudje in številni od njih so tudi moji prijatelji. Morda sem v študentskih letih imela le malce napačen izbor. Moj bivši fant namreč ni stoodstoten Slovenec, temveč je bosanskih korenin, in čeprav je rojen v Sloveniji, sva imela strašanske kulturne razlike, mnogo večje kot jih imam z Angležem. Pri bosanskih muslimanih je namreč marsikaj drugače. Od tega, da je težko sprejel, da ima njegovo dekle moške prijatelje, do tega, da muslimani ne praznujejo božiča, ki je pri nas največji praznik. Opažam, da imamo tudi v Sloveniji veliko kulturnih razlik oziroma takih, ki se pokažejo glede na to, kako smo vzgojeni. Nikakor pa nad slovenskimi fanti nisem razočarana. Res pa je, da morda padam na eksotičnost, saj sem se od nekdaj bala zveze, v kateri bi s partnerjem zaspala. Zelo se bojim ustaljenega življenja. Imeti partnerja iz tujine, ki je tako fleksibilen, da lahko z mano potuje, in s katerim sva lahko učinkovita in delovna, kjerkoli že sva, je zame nekaj, kar ni rutina, temveč je zanimivo in pestro.
Kako vaš partner sprejema to, da ste v Sloveniji uspešna glasbenica?
Izjemno podpira mojo kariero in si želi, da bi temu lahko posvetila še več energije, ker so trenutno v Sloveniji taki časi, da je premalo podpore založb in medijskih hiš. Trenutno zelo intenzivno delam na marsikaterem koncu: skladbe v tujih jezikih, plošča, nove skladbe, konec septembra grem na Slovensko popevko ... Veliko stvari se dogaja, čeprav bi si sama želela, da bi se malce hitreje obračale. Pridno delamo in upam, da se bo enkrat nekaj pokazalo, čeprav je v Sloveniji težko živeti le od glasbe.
Ferderber...to pa je priimek, hehe...