Miša Molk: "Ula žal te sreče ni ujela"

Miša Molk je na Facebooku objavila nekaj vprašanj in odgovorov, ki jih je dala za revijo Obrazi, a iz takšnega ali drugačnega razloga niso bili objavljeni.

Molkovo so med drugim povprašali tudi o hčerki Uli, ki je na RTVS pred kratkim izgubila oddajo Nedeljsko popoldne z Ulo. Kot je povedala Molkova, hčerki ni dajala nasvetov, saj je urednik oddaje tisti, ki ga je treba poslušati. "On je pač tvoja avtoriteta. In izjemno pomembno je, kdo je urednik tvoje oddaje, kakšno programsko vizijo ima, če sploh, kaj, komu, ob katerem času želi sporočati. Tu lahko voditelj zacveti. In moraš imeti izjemno srečo, da »fašeš« pametnega, dobrega urednika. Ne po dolžnosti, ker je pač v službi in mora nekaj delati, ampak po ambiciji in afiniteti. Ula žal te sreče ni ujela. Uredniki so večni. Zaposleni. Tudi nezainteresirani. Zdaj bo nedeljsko popoldne vodil Tadej Toš. Z novim urednikom. Bojanom Krajncem. Sobotno prime time oddajo pa Nina Osenar. Urednik Bine Bizilj,” je povedala Molkova, ki je prepričana, “da se miselnost na javni televiziji vrača v konzervativizem, v nedejavno korektnost.” “Kot medij bi se pa lahko vračali nazaj, saj smo bili v osemdesetih in devetdesetih v razvedrilnem žanru bolj odprti v idejah in zelo inovativni v formi,… tudi zinili smo lahko. Ko mi je zdajšnji odgovorni urednik Razvedrilnega programa Mario Galunič rekel, da Cicciolina ne bi več mogla »biti« v prime timu, sem se pa za res ustrašila, kam gremo. Zdaj razumem, zakaj ga moja ideja talk showa ni navdušila, pa nima zveze z goloto telesa. Morda duše.”

Oddaja zgolj betežen ponaredek načrtovanega

Molkova je tudi razkrila, da je pred leti napisala nov koncept oddaje Polnočni klub, ki ga je Janez Lombergar sicer pohvalil, “po drugi strani pa je ravno on zavrtel določene stvari tako, da se je vse nekam porazgubilo.” "Izjemen koncept sem pripravila. Delali smo nekaj mesecev. Imela sem izvrstne sodelavce. Tudi «pilot« oddajo smo že posneli. Potem, ko je bilo treba začeti, pa spet …hmm, sestanek, celo pri generalnem direktorju, … iz studia 2 na virtualno sceno v najmanjši studio… ker, zvit kot je, je vedel, da bo to povzročilo spet nekaj mesecev zamika in finančne »prišparancije«. Kam so šla sredstva, načrtovana za to oddajo, ki jo je tudi Programski svet že leto poprej potrdil, ne vem. Šele v zadnjem pol leta mojega mandata varuhinje, sem dobila »žegen« za to oddajo, ki je bila zgolj betežen ponaredek načrtovanega.”

Podobna usoda je čakala tudi pogovorno oddajo, ki jo je pripravila na pobudo takratnega direktorja televizije. Napisanih je bilo že osem scenarijev, ekipa je bila sestavljena, Molkova pa kljub temu ni bila prepričana, da bo oddaja zaživela, saj je, kot pravi, poznala zvijače svojega direktorja, ki je bil takrat tudi v.d. Razvedrilnega programa. “Ko je to mesto prevzel Galunič, naj bi ostala samo še šifra oddaje brez denarja. Pretežen del sredstev je šel za nadaljevanje serije oddaj (ponoven odkup licence in sprotna produkcija) Moja Slovenija. Ostalo? Hmmm… In potem me pred dnevi sreča na hodniku večno izmuzljiva in malce tudi sprenevedava Mojca Mavec in reče: »Kaj mečkaš s to oddajo?” in mimogrede pozabi na vse svoje goljufije in mečkarije,  preko katerih si je ustvarjala medijsko podobo, na prošnje in tegobe, preden je njena oddaja zagledala luč slovenskega televizijskega sveta. Prav jaz sem umestila njeno oddajo Čez planke v program. A, ko se je po vseh padcih uspela rehabilitirati v jutranjem programu, Ljerka tam, Ljerka zdaj tu, je dobila moč izreči nekaj samozavestnega. Ojej, ojej,…"  

"Jeba, čista jeba"

Molkova je na prošnjo Ljerke Bizij pripravila predloge za oddaje, za katere pa ne ve, kje so končali. “Mesec in pol sem pregledovala tuje oddaje, gledala scene, skratka ustvarjala in spisala svoje predloge. Mislim, da jih je bilo 9. Pa ne le predlogov. Vso strukturo oddaj in njen potek sem zapisala. Poslala sem jih direktorici TVSLO dr. Ljerki Bizilj, s katero sva se pogovarjali o predlogih oddaj. Ne le pogovarjali, prosila me za zanje. Odgovor je bil, da so to predlogi za Razvedrilni program, in ne v njeni presoji. Skratka, spet sem se znašla brez uredništva. Ne vem pa, kje so predlogi pristali in če jih je kdo prebral. In, ali morajo drugi voditelji tudi pošiljati predloge scenarijev ali so zgolj novačeni, da naj pridejo? A lahko rečem le, jeba, čista jeba. Ali totalen komunikacijski šum. In to znotraj zavoda, katerega odlika naj bi bila dobra komunikacija in kakovostno sporočanje.”