Čeprav sta stari šele rosnih 26, je za vami že bogata glasbena kariera, ki pa se je začela "obrnjena na glavo". Kariero ste začeli s pevskim šovom, ki vam je prinesel nastop na Evroviziji. Stopničko v karieri, ki po navadi pride kasneje. Kako se spominjate tistih časov, bi naredili kaj drugače?
Pravzaprav se mi zdi, kot da se je vse zgodilo včeraj in ne pred desetimi leti. To so bile moje otroške sanje, si pa nisem mislila, da se bo vse zgodilo tako hitro. Želja je bila res ogromna, prav spomnim se, kako sem mami leto pred tem, ob gledanju finalnega nastopa Maje Keuc rekla, da bom naslednje leto jaz stala na tistem odru. In res sem. Jaz sem samo pela in verjela. Ko gledam nazaj, ne bi nič naredila drugače, ker se zavedam, da je vse moralo biti tako, kot je bilo.
Čas, ki ga npr. preživim s svojimi najbližjimi, zelo cenim in ne čutim potrebe, da vsem razlagam o tem. Pa to zdaj ne pomeni, da obsojam tiste, ki to počnejo. Vsak ima svoj način, ki mu odgovarja.
Začeli ste pri rosnih šestnajstih, kakšen je recept, da tako mladi osebi slava ne spodnese tal pod nogami?
Ne vem, mogoče bi kdo rekel, da mi je, haha. Ponosna sem na vse, kar sem dosegla do zdaj, vendar nisem oseba, ki bi sedela na lovorikah. Že takoj po Evroviziji sem začutila trdna tla pod nogami, saj sem bila zopet na začetku. Brez izkušenj, nisem vedela, kako stvari peljati naprej, na koga se obrniti, s kom sodelovati. To obdobje ni bilo enostavno niti zame niti za mojo družino. A vsi ti "padci" te v življenju naučijo ogromno in ti dajo priložnost za rast.
Vse pa ni bilo vedno rožnato, s tem ciljamo na lansko letne Melodije morja in sonca. Kako se glasbenik pobere po tako grenkem porazu, ko veš, da te je občinstvo izbralo, a ti jo zagode "birokracija"?
Kakšen poraz? 2. mesto na Melodijah morja in sonca? Kako lahko ta rezultat štejem kot poraz? Vse, kar si glasbenik želi, je to, da ljudje začutijo njegove pesmi, jih sprejmejo. Boljše nagrade, kot to, da me je občinstvo izbralo za svojo in da to pesem sedaj pojemo skupaj na koncertih, si ne bi mogla želeti. Glasba je zelo subjektivna in zavedam se, da ne morem biti vsem všeč. Če v tem primeru komisiji pač nisem bila tako všeč, to tudi sprejmem.
Že takoj po Evroviziji sem začutila trdna tla pod nogami, saj sem bila zopet na začetku. Brez izkušenj, nisem vedela, kako stvari peljati naprej, na koga se obrniti, s kom sodelovati. To obdobje ni bilo enostavno niti zame, niti za mojo družino. A vsi ti "padci" te v življenju naučijo ogromno in ti dajo priložnost za rast.
V šovu Znan obraz ima svoj glas, pa tudi kot radijsko voditeljico, smo imeli priložnost spoznati Evo z odličnim smislom za humor. Vam to prav pride tudi v zasebnem življenju, da vsega ne jemljete preveč resno?
O, hvala, haha. Nimam pojma. Odvisno od situacije. Po naravi sem zelo družabna, zgovorna oseba, ki rada deli dobro voljo in energijo tudi med ostale. Tudi, ko se lotim kakšne resnega dela, poskušam stvari narediti na zabaven in sproščen način, ker vem, da tako najbolje funkcioniram. Ko pa sama nimam najboljšega dneva, vem, da so ob meni ljudje, ki me znajo spraviti v dobro voljo.
Pripravljate izid novega albuma, kaj lahko pričakujemo? Kako pomembno vam je, da album z besedili in glasbo soustvarjate tudi sami in niste le glas drugih avtorjev besedil?
Če sem na kaj ponosna v življenju, sem zagotovo med drugim na to, da sem postala soavtorica mojih pesmi. To sem pokazala na svojem prvem albumu Ko najdeš sebe, ki je izšel natanko dve leti nazaj. To, da soustvarjam glasbo, mi pomeni ogromno, daje mi občutek svobode, predvsem pa pesmi čutim popolnoma drugače. To, da bi bila "le glas" drugih avtorjev ... Ne bi rekla. Tudi to je namreč nekaj posebnega, sploh, da lahko drug avtor napiše takšno pesem, ki jo lahko ponotranjiš in vzameš za svojo. In kaj lahko od mene pričakujete? Bodite brez pričakovanj, takrat bo najlepše.
O vašem zasebnem življenju se nikoli ni veliko govorilo, kako ste postavili to zdravo mero, da še vedno delujete dostopni, čeprav vsega ne delite z javnostjo? Vam pri tem pomagajo desetletne izkušnje?
V teh sodobnih časih, z vsemi možnimi socialnimi omrežji, hitro dobimo občutek, kot da vemo vse o neki osebi, ko le ta deli nek del svojega zasebnega življenja, zato je ohraniti zdravo mero ravno zaradi tega toliko težje. Ne bi rekla, da mi pri tem pomagajo izkušnje, sama z veseljem podelim kakšno prigodo, dogajanje iz svojega zasebnega življenja, se pa zavedam, da je to le delček mene in si želim, da drugi to spoštujejo. Čas, ki ga npr. preživim s svojimi najbližjimi zelo cenim in ne čutim potrebe, da vsem razlagam o tem. Pa to zdaj ne pomeni, da obsojam tiste, ki to počnejo. Vsak ima svoj način, ki mu odgovarja.
Katera je vaša najljubša anekdota v tem desetletju ustvarjanja. Najbolj odštekan nastop, oboževalec ali prigoda?
Joooj, ne vem, če se je s to anekdoto ravno za hvaliti. Na enem izmed prvih nastopov z bandom sem na svojo lastno pesem začela peti svojo drugo pesem. Niti ne vem, kako mi je to uspelo ... Takrat sem se počutila najbolj osramočeno v svojem življenju, ker se skoraj dve minuti nisem znašla. Če me vprašate, ali so ljudje opazili ... Verjetno so, ampak nisem upala pogledati gor. Dve minuti sem se lovila in potem le začela peti pravo pesem. Moja edina želja takrat pa je bila, da bi samo vrgla mikrofon na tla in zbežala iz dvorane, haha.
