V okviru Žurnalovega projekta Glas generacije, kjer je ta mesec v ospredju skrb za okolje in zmanjšanje ogljičnega odtisa, smo se pogovarjali z mlado podjetnico Barbaro Sorčič, ustanoviteljico trajnostne blagovne znamke kopalk SWIMSOR.
Delovanje kot model je Barbari Sorčič omogočilo, da je v svet mode dobila realen, ne tako bleščeč pogled, ki sicer prevladuje med širšo javnostjo. Zaradi službenih obveznosti je pol leta preživela v Aziji in se tako pobliže spoznala s kruto platjo hitre mode: "Na rit me je vrglo, ko sem videla, v kakšnih razmerah delajo ljudje. Skozi potovanja sem začela dojemati, v kakšnem stanju je naš planet. V Sloveniji se tega niti ne zavedamo, saj živimo v balončku, kjer nam smetarji dnevno čistijo ceste, ne vemo sicer, kje te smeti nato pristanejo. To je bila zagotovo najboljša življenjska izkušnja, ki mi je dodatno odprla oči."
Ideja za ustanovitev podjetja se ji je porodila, ko je v okviru študija na Fakulteti za dizajn preučevala reciklirane materiale in odkrila ekonyl: "Naletela sem na slovensko podjetje Acquafil, kjer iz odpadnih ribiških mrež in ostalih najlonskih odpadkov predelujejo ekonyl. Gre za izjemno odporen material na klor, slano vodo in sončno kremo, celo dvakrat bolj kot komercialni poliester. Prav tako ima zaščitni faktor 50, ki omogoča, da barva ne zbledi hitro. Na trgu sem videla priložnost, prav tako zase nisem našla, kar sem iskala, zato sem zavihala rokave in šla v akcijo," se svojih začetkov, ki zaradi epidemije sicer niso bili tako uspešni, kot bi si želela, spominja sogovornica.
Negativne posledice mačehovskega odnosa do našega planeta opažamo že desetletja, napovedi okoljevarstvenikov za naslednje generacije so vse bolj črne. Če ne spremenimo svojih navad in če ne začnemo takoj, ne bomo uspeli ustaviti katastrofalnih sprememb na našem planetu. K temu lahko pripomore vsako podjetje, vsaka občina, vsaka družina, vsak posameznik … Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Zmanjšaj svoj ogljični odtis”, kjer bomo glasno ozaveščali o problematiki, spregovorili z zanimivimi sogovorniki in tudi tako poskrbeli za generacije, ki pridejo za nami.
Oblikovalka pravi, da tako ustvarja boljši, bolj trajnostni in zavestno povezan svet, ki je zaradi hrepenenja po še več, odvrnil pozornost od tistega, kar je res pomembno; notranje zadovoljstvo: "K prekomerni potrošnji pripomorejo tudi družbena omrežja, ki nam diktirajo kupovanje modnih kosov po zadnjih trendih. Vplivneži prodajajo eno stvar čez drugo, zato nam nikoli ni dovolj in vedno hrepenimo po še več. A pomemben je le notranji dejavnik; notranje zadovoljstvo, da smo zadovoljni sami s sabo in ne iščemo zunanjih hormonov sreče za kratek trenutek, ko nekaj kupimo."
Vsak prebivalec oziroma prebivalka Slovenije letno v povprečju zavrže 14 kg oblačil. Tudi zaradi modne industrije, ki je druga najdonosnejša industrijska panoga na svetu, takoj za naftno, bo že do leta 2030 kar polovica Zemljanov živela na območjih z onesnaženo vodo.
Opaža, da je vse več zavedanja o skrbi za okolje in ohranjanja narave med mlajšo populacijo, a veliko vlogo pri tem igra višina investicije: "V Nemčiji, kjer imajo višji standard, je trajnostni trg dosti bolj razvit, saj si ljudje to lahko privoščijo. Pri nas je vseeno drugače. A čeprav ima hitra moda še vedno izjemen vpliv, gredo stvari na bolje. Spomnimo se primera odprtja Primarka v Ljubljani, ko je skupina mladih aktivistov pred trgovino organizirala protest in opozorila na pomanjkljivosti tovrstnih blagovnih znamk."
Poleg nič kaj koristnih posegov v okolje, hitra moda podpira izkoriščanje delovne sile iz manj razvitih držav. "Človek je tak, da ko ima možnost da nekoga/nekaj izkoristi, to udejanji. Ne vsi, veliko ljudi pa. Kamorkoli se obrnemo, je nekdo izkoriščen; ali so to delavci, živali, narava," razmišlja sogovornica, ki ji je delovanje v modnem svetu dalo debelo kožo. Tudi tam se namreč pogosto dogaja, da so mlade manekenke žrtve prevar in izkoriščanj.
Da bi se temu izognila, je proizvodnjo svojih izdelkov zaupala skupini preverjenih in izkušenih šivilj iz Metlike. Pri tem se drži mota, "da so izdelki od žensk za ženske". Ironično se ji zdi, ko borci za pravice žensk dajo tiskati majice s podpornimi napisi, obenem pa se ne zavedajo, da so te iste majice naredile ženske, ki so bile izkoriščene in delajo za drobiž. "Gledati moramo na celoten potek, kako izdelamo določeno stvar," meni Sorčič, ki trenutno razvija novo kolekcijo. Ta bo namenjena predvsem zreli generaciji žensk, saj meni, da na slovenskem trgu zanje manjka brezčasnih izdelkov. "V mislih imam minimalistične, lepe in elegantne kose, ki so preprosti, hkrati pa udobni in kvalitetni," načrte razkrije sogovornica.
Pri svojih kreacijah da veliko poudarka na to, da razvije koži prijazen material. To bo posebej pomembno, ko bo razvijala športno kolekcijo: "Kar bom dodala v kolekcijo, bo imelo poglobljeno znanje o tem, kaj je najboljše za našo kožo. Kot največji organ koža srka vase vse; pesticide, s katerimi je bil bombaž obdelan, vso kemično toksično barvo, v katero je bil namakan."
