Maja Keuc: Zaljubila sem se, na smrt

Še pred kratkim ste bili v Rotterdamu, zdaj pa živite v Stockholmu. Kaj vas je odneslo tja?
Začela sem sodelovati z različnimi producenti in glasbeniki. Ker mi to seveda največ pomeni in nekakoupam, da predstavlja tudi prihodnost, sem se odločila, da bom to združila s šolo, pa še moj fant Jonah živi tukaj (smeh).
 
Nam lahko zaupate, s kom sodelujete? Morda s kom, ki je delal z Britney Spears in Robyn?
Yes! (smeh) A ne smem še preveč povedati, tega nočem obešati na veliki zvon. Saj veste, kako je ... Najprej je treba nekaj narediti, potem pa bonavdih, so veliki profesionalci, zato moram včasih požreti slino (smeh).

Kaj točno počnete?
Trenutno poskušam čim več eksperimentirati z različnimi ekipami, da vidim, kaj mi najbolj ustreza in s kom imam dobro energijo. Rada bi imela vsaj štiri končane pesmi, da jih lahko ponesem naprej kot predstavitveni material za založbe. Ob tem pa sem začela pisati pesmi tudi za azijski trg z različnimi produkcijskimi hišami. To je zmeraj zabavno. Pri njih je ”komerciala” občutno drugačna kot v Evropi ali drugod po svetu. Veliko več si lahko dopustimo!

Kako pa vam gre šolanje?
Težko je usklajevati vse, ker je ogromno dela. Od jutra do večera glasba, glasba, glasba. Trenutno študiram na daljavo, januarja pa bom odšla na izmenjavo v Stockholm, kjer nameravam študij končati.

Vam sploh ostane kaj časa za druženje s fantom?
Midva veliko delava skupaj, tako da imava s tem kar malce sreče (smeh). On je tudi glavni "krivec", da sem sploh spoznala vse te ljudi, s katerimi zdaj sodelujem. Ker je tudi sam zelo zaposlen z lastnim bendom, v večini drži rdečo nit nad vsem kar se tiče mojega projekta. Oba se zelo podpirava, si pomagava in se razumeva, predvsem ker oba razumeva glasbeni svet in je zato lažje. 

Kako se skupaj znajdeta v glasbi?
Imava kar precej podoben okus, sicer pa je on bolj dejaven v fusionu, popu in jazzu. Zelo dobro se ujameva, kadar ustvarjava skupaj, je pa res, da sem jaz nekoliko bolj usmerjena v r'n'b ter pop in verjetno ne bom zajadrala v neki hud fusion jazz (smeh). Mi je zelo všeč, ampak to nisem jaz.

Je Jonah prepoznaven na Švedskem?
Bolj med ljubitelji glasbe. Med splošno množico ne toliko, med glasbeniki pa zelo.

Kako ste se počutili prej v Rotteramu in kako se zdaj v počutite v Skandinaviji?
Stockholm mi je bolj všeč kot mesto. Nizozemska mi je na splošno zelo všeč, vasi in arhitektura, njihovi popolni vrtovi ... Rotterdam pa se mi zdi bolj industrijsko mesto, v njem morda ni tako prijetno živeti. Nekako se ne vidim, da bi ostala na Nizozemskem, ko pa sem našla sorodno dušo malce bolj severno (smeh). Sorodno dušo v ljubezni in glasbi. Stockholm mi za zdaj zelo ustreza.

Nimate načrtov, da bi se po šolanju vrnili v Slovenijo?
Mislim, da žal ne. Seveda Slovenijo pogrešam, svojo družino in prijatelje, vendar življenje je samo eno in samo od nas samih je odvisno, kaj bomo ustvarili iz njega. Jaz vem, da ljudje, s katerimi sem si blizu, nikoli ne bodo daleč. Ne zares. Kadarkoli se vrnem, je isto, kot da ne bi nikoli odšla. Vendar je pomembno, da ima vsak zase nekaj, kar je njegova vodilna pot. In moja je glasba. Tukaj imam lahko svoje peruti bolj odprte, bo pa zelo težko in ta pot je trnova. Je samo vprašanje volje ter koliko si pripravljen vložiti in žrtvovati. Zame je najpomembneje, da delam to, kar me osrečuje in lahko živim od tega. Nisem samo pevka na odru, rada tudi pišem in usvarjam za druge.

Čeprav ste večino časa na severu, vseeno sodelujete z Xequtifz, kako potem poteka vaše sodelovanje?
Ja, to je še ena stvar, ki jo je treba usklajevati. Po navadi nastopamo takrat, ko pridem domov, včasih pa priletim samo zaradi nastopa. Zato moram čestitati fantom in dekletoma, da se grejo to z mano (smeh).

Kako ste se pravzaprav našli?
Ko je Hannah (Mancini, op. a.) šla na Eurosong, so me poklicali in mi povedali, da se je Hannah odločila za samostojno pot in da iščejo pevko. Odločili smo se, da bo to prikazano kot sodelovanje z mano in da ne bom njihova vodilna pevka, saj lahko nastopajo tudi sami, kadar jaz ne utegnem. Velikokrat sem na pridruži kakšen gost, Aleksandra in Katja pa sta tudi sami na odru več kot odlični. Poskušam biti prisotna, kolikor je v moji moči.

Kakšno je vaše življenje zunaj slovenskih meja?
Ko sem živela v Rotterdamu, je bilo to zelo študentsko življenje – vsak dan vstaneš, greš v šolo, prideš zvečer nazaj, saj so ure razporejene čskozi ves dan. Za konec tedna sem po navadi letela v Stockholm ali pa v Slovenijo. To me je precej izčrpavalo, saj sem se težko osredotočala; hitro dobiš občutek, da nisi nikjer doma. Potem sem začela razmišljati o tem, kaj je najbolje zame in česa si najbolj želim ... Včasih moraš v življenju pač malo tvegati in si upati. Tako se bodo stvari premaknile naprej. Zaljubila sem se, na smrt, zato mi je bilo zelo jasno, kje bom (smeh).

Je to to, je Jonah moški vašega življenja?
To je to, brez dvoma (smeh). Imam pa še ta bonus, da sem se v Stockholmu zaljubila tudi glasbeno, zato ni bilo treba preveč premišljevati, kam. Seveda vse to ni tako preprosto, kot se sliši, v bistvu je daleč od tega, ampak če hočeš nekaj imeti, se moraš za to potruditi. Zmeraj. Ne glede na to, kaj je.

Kako pa je njemu všeč Slovenija?
Zelo mu je všeč, saj je zelo lepa država. Zelo mu je všeč naša hrana, ki jo tudi jaz zelo pogrešam, tega ni nikjer (smeh). Vse je majhno in tako skupaj, enkrat si v gorah, potem na morju ... To so lepe prednosti, ki jih imamo. Zdi se mi tudi, da smo bolj trpežni kot severnjaki (smeh).

Bolj kot na Švedskem?
Ja. Rekla bi, da so Skandinavci zelo umirjeni, nihče ne izstopa, zelo so prijazni, vljudni.

Kakšen pa je njihov slog življenja?
Zelo zdravo živijo, obsedeni so z zdravim življenjem, s hrano, telovadbo, oblačenjem ... So precej "spolirani", zame včasih kar malo preveč. Seveda pa to ni splošno.

Je ta življenjski slog nekoliko prevzel tudi vas?
Poskušam jesti zdravo, kolikor se le da, vendar zaradi lastnega zdravja. Imam namreč težave z alergijskimi napadi – vsakič, ko stopim v stik s kakšnim virusom, se moje telo odzove štirikrat močneje, kot bi se moralo. Zato moram res paziti, da ne zbolim. Zdaj poskušam tudi telovaditi čim več, hodim na zabavne plesne vaje in vsako jutro tečem. Nisem ravno ljubiteljica športa, zato mora biti moja telovadba res zabavna (smeh).

Kakšne plesne vaje so vam všeč?
Zumba, sh'Bam ... Različne vadbe.

Kako se spoprijemate s hladnejšim podnebjem?
Jaz sem še posebno zmrzljiv človek, moram se res zelo obleči, preden grem ven. Ampak se navadiš.

Ali mraz in krajši dnevi kaj vplivajo na počutje ljudi?
Moram priznati, da so vsi, ki sem jih do zdaj spoznala, zelo pozitivni in imuni na mraz. Trenutno vsi še vedno nosijo usnjene jakne, medtem ko imam jaz šal, kapuco in puhovko (smeh). Tudi moj fant pod plaščem še vedno nosi majico s kratkimi rokavi. Res so navajeni na to, njim je to običajno.

Ste pri Švedinjah opazili kakšen poseben slog oblačenja?
Kakšnih hudih in opaznih stajlingov nisem opazila, dajo pa veliko na eleganco. Oblačijo se po zadnji modi ali pa imajo čisto svoj stil.

Ste našli kakšne mikavne trgovine za nakupovanje?
Ja, joj! Tej ulici bi rekla kar ulica bolečine (smeh). Tako je drago, noro! Jaz moram preživeti, ne pa zapravljati za obleke.

Koliko pa Švedinje dajo na lepoto?
Mislim, da precej. Čez poletje sem opazila, da so nori na sonce in so potem vsi oranžni. Blond in oranžna koža (smeh). Zdaj so zelo priljubljene permanentne trepalnice.

Imajo Švedi kaj, kar pogrešate v Sloveniji?
Ljudje tu delajo od jutra do večera, zaradi te njihove lastnosti sem dobila tudi največ motivacije, da živim tukaj. Res so deloholiki in če nisi najboljši, te sploh ne upoštevajo. Vedno gledajo na to, kaj lahko dobijo od tebe, po drugi strani pa vse, kar delajo, delajo zelo predano in na res visoki ravni. Ravno zaradi tega sem tudi zase dobila ogromno navdiha, da sama sebe še bolj izpilim. Konkurenca je huda in če si obkrožen s takšnimi ljudmi, je to najboljša spodbuda za osebni razvoj. Biti prvi na vasi mogoče ni vedno najboljši izgovor, ker se poleniš, ker se začneš zanašati na svoj talent, pozabiš pa, da je to v bistvu samo 30 odstotkov vsega skupaj, preostalo pa je trdo delo.

Kaj imamo mi in pogrešate pri njih?
Zdi se mi, da se znamo bolj sprostiti pri druženju s prijatelji ... Ko nekdo pride, ga znamo topleje sprejeti. Bolj smo odprti, malo bolj balkanski (smeh).

Vam je to bolj všeč?
Ja, pa tudi moj Jonah je, kar se tega tiče, bolj balkanski.

Ste se že začeli učiti švedščine?
O, ja, učim se vsak dan po malem.

Je težko?
Ja, je! Njihova izgovorjava je popolnoma drugačna od naše, vse je čisto drugače. Ko jih poslušaš, misliš, da imajo nekaj v grlu, zato mislim, da bom potrebovala kar nekaj časa, da bom jezik osvojila in da bom imela izgovorjavo res na mestu. Besed si ni tako težko zapomniti, bolj nelogično se mi zdi njihovo tvorjenje stavkov. Potrebna je vaja in poslušanje vsak dan, tukaj moraš živeti, s tem moraš biti obkrožen.

Očitno imate res zapolnjene dneve ... Kako pa se razvajate, je v Stockholmu kakšen spa, ki se mu ne morete upreti?
Joj, imajo en zelo lep prostor, kjer imaš vse v enem – fitnes, masaže, bazen ... Sicer je zelo drago, ampak tam se na novo rodiš. Sicer pa si z Jonahom zmeraj vzameva del dneva čisto zase. Nama so najmanjše stvari prijetne in zabavne. Dobra večerja, film, ljudje na ulici, vse kar naju obkroža.

Je življenje tudi na splošno veliko dražje kot pri nas?
Trikrat dražje. Vse: hrana, obleke, storitve ... Nisva ravno bogataša, ampak nama tudi ni treba biti za srečo (smeh). Se pa trudiva, da nama ne bo treba gledati ravno na vsako krono oziroma evro.

Se lahko pocrkljate s čim drugim, kar ni pregrešno drago?
Zelo mi je všeč nekaj, čemur rečejo swedish fika, kar pomeni kofetkanje s sladicami. Imajo veliko "luškanih" lokalčkov, kjer ponujajo ogromno različnih sladic, kavo ... To mi tudi ne gre skupaj, vsi so fit, a so nori na sladko (smeh).

Je to tudi sicer vaša razvada?
Ja,  je bila tudi doma, zdaj pa se je le še povečala. Tu je izbira še toliko večja in meni veliko pomeni že, če si enkrat na dan vzameva nekaj časa zase in si privoščiva nekaj malega. Sladkih pet minut. Sem pa tu dobila še eno razvado. Z Jonahom sva začela gledati veliko serij, česar prej nisem nikoli počela, saj se mi je to zdelo zguba časa, zdaj pa kar prija. Ko zvečer prideva domov, si pred spanjem pogledava kakšno epizodo Domovine.

Kako sicer preživljata skupne trenutke, hodita na zmenke?
Vzameva si čas zase, vedno. Vsaj dvakrat, trikrat na teden, če nisva zelo zasedena.

Vam je že predstavil lepote Švedske?
Trenutno sva v Uppsali, v mestecu ob Stockholmu, kjer imajo rožnat grad, tako da mi je že všeč (smeh).

Torej se imate tam res lepo ...
Rekla bi, da sem reeees srečna.

Smo Slovenci potemtakem izgubili eno odlično pevko, ali še ni vse izgubljeno?
Niste niste niste! Seveda bom še prišla nazaj. Vse, kar mislim izdati zunaj, bom izdala tudi v Sloveniji. V Slovenijo se bom zmeraj rada vračala in tudi vse tuje prijatelje bom privlekla s seboj. Nizozemce sem že, zdaj moram še Švede (smeh).