Se vam zdi, da je delo knjižničarja zelo enostavno, saj ti le sedijo za pultom in odčitavajo črtne kode na knjigah? Temu seveda ni tako.
Z razvojem tehnologije se je spremenila tudi vloga knjižničarja. Ni več le oseba za pultom, ki zlaga knjige na police in skrbi za izposojo, temveč je oseba, ki s pomočjo sodobnih tehnologij tudi sama predstavlja knjižnico znanja in nam, izposojevalcem, na ta način pomaga hitreje najti informacije ter tako olajša delo.
Knjižničarji danes tradicionalne delovne naloge kombinirajo z nalogami, ki vključujejo hitro razvijajoče se tehnologije. Poznati morajo čim več dostopnih mest z javnimi in strokovnimi informacijami, ki so danes večinoma povezane z internetom, ter slediti trendom v založništvu, računalništvu in medijih, da ohranijo nadzor nad knjižničnim materialom. Knjižničarji obenem pomagajo tudi usmerjati in razvijati programe in sisteme za javne informacije in s tem zagotavljajo, da so ti programi organizirani in uporabnikom prijazni.
Ključne naloge
Tradicionalne naloge vsakega knjižničarja so:
- pomaga izposojevalcem najti informacije s pomočjo programov, kot so knjižnični sistem za iskanje knjig, ter širše preko interneta,
- pomaga izposojevalcem pri interpretaciji informacij,
- izvaja seminarje o načinih za iskanje informacij,
- izvaja bralne tečaje,
- ustvarja in vzdržuje baze podatkov,
- išče informacije po bazah podatkov,
- izbira, razvršča in označuje vire informacij,
- razvija in vzdržuje zbirke knjig,
- odgovarja na osebno zastavljena vprašanja, vprašanja po telefonu ali e-pošti,
- razvija pravila in pogoje za boljši potek izposojevalnega servisa;
Pa se poklic splača?
Po podatkih Statističnega urada Slovenije (avgust, 08) znaša povprečna neto plača slovenskega knjižničarja 919,34 evra. Kot knjižničar jih lahko zaslužite tako, da vestno izpolnjujete vse opisane naloge, ali pa se skrijete za pult in medtem sanjarite o življenju na tropskem otoku. Pazite le, da ne boste padli v knjižničarsko ''vsakdanjost'' in postali tipični knjižnjičar, o katerih krožijo stereotipne zgodbe: moški so ponavadi visokorasli, imajo dolge lase, spete v čop, njihov izgled je povprečno ''hipijevski'', ženske pa so pretirano prijazne, tihe, ustrežljive in imajo neobičajno dolge prste, na konicah za odtenek bolj rumene… Nekateri so res dobri opazovalci.
