V soboto vas v Cvetličarni čaka koncert. Kako potekajo priprave?
Joj, meni vedno zmankuje časa (smeh). Moramo se še dogovoriti, katere pesmi bomo igrali, sama moram pripraviti tudi oder, urediti moram scenografijo ...
Pripravljate kaj posebnega?
Pripravljamo presenečenje, ampak naj že zdaj povem, da bo ta koncert intimnejši, bolj klubski, tudi zasedba je manjša. Vse skupaj bo nekoliko živahnejše, bolj bogato, bolj elektronsko. Zdi se mi, da bo koncert super, saj bo vzdušje bolj osebno in iskreno.
Bomo še vedno slišali madžarščino?
Ja, pesmi so še vedno v madžarščini, sicer pa se trenutno ukvarjamo s tem, kako bi kakovostno prikazali podnapise naših pesmi, da jih bo občinstvo lahko bralo. Ena skladba bo celo v hrvaščini, saj pripravljamo pohod na hrvaški trg.
Kako dobro Hrvati poznajo Kisho?
Doživeli smo izjemen odziv kritikov, prvič v življenju se mi je zgodilo, da sem prejela enoglasno genialne kritike. Ampak zaradi stiske v mojem zasebnem življenju smo se odločili, da promocijo Kishe prestavimo na jesen, ki pa je že pred vrati.
Kako pa kaže s kariero na Madžarskem?
Tudi na Madžarskem smo pavzirali iz istega razloga. Sem pa ugotovila, da je izjemno težko uspešno delovati v treh državah. Če si hočeš nekje ustvariti dobro kariero, moraš tam živeti. Poleg tega smo mi za madžarske razmere zelo drag bend, saj z menoj igrajo ljudje, ki že imajo svojo kariero. Drugače pa sem malo razočarana. Namesto da bi bili počaščeni, ker tujci pojejo v njihovem jeziku, so oni to sprejeli z nezaupanjem, češ "kaj se grejo ti Slovenci in Hrvati".
Navdih za pesmi črpate tudi iz zasebnega življenja?
Vedno. Čutim potrebo, da pojem o svojih izkušnjah. Eni so genialni vokalisti, spet drugi so pravi džuboksi, ki odlično zapojejo, karkoli jim daš. Recimo Oliver Dragojevič. V življenju ni napisal niti enega tona, niti ene besede, ampak je tak interpret, da če bo prebral telefonski imenik, bo to zvenelo kot najlepša ljubezenska pesem na svetu. Sama imam trenutno občutek, da je to, o čemer prepevam zdaj, že moja preteklost. Komadi, ki jih pojem zdaj, so bili napisani v času, ko sem bila melanholična in žalostna.
Zdaj ste šli naprej, ste preboleli ločitev?
Seveda, to moraš. Najbolj sem se bala, da se med preživljanjem krize ne bom mogla skriti v neko lupino. Kot javna osebnost namreč nisem imela tega razkošja. Imela pa sem ogromno srečo, da je v javnost prišlo zelo malo informacij o moji ločitvi.
Zdaj ste v zvezi s fotografom Matjažem Baničem ...
Ja, je predvsem moj prijatelj, kar je bil tudi prej, preden sva se zaljubila.
Se dobro razume z vašim sinom?
Se, saj drugače tudi ne bi bila z njim. Mislim, da je za vsako mater, ki začenja novo življenje z drugim partnerjem, to prvi pogoj.
Gledate Supermodel Slovenije, kjer je Matjaž sodnik?
Ja, sem velika oboževalka televizije in takšnih oddaj. Zelo se mi zdijo zanimive in vedno sem se spraševala, zakaj niso takšne oddaje obstajale takrat, ko sem bila še sama manekenka (smeh). Lahko se namreč ogromno naučiš.
Bi se prijavili na takšen šov, če bi bili mlajši?
Ja, mogoče pa res (smeh).
Sami ste kot sodnica sodelovali pri šovu Hrvatska traži zvijezdu ... Kako ste se znašli v tej vlogi?
Bilo je krasno, čeprav se z enim članom žirije, Tonyjem Cetinskim, nisem najbolje razumela. Med oddajo je zelo grdo govoril z mano, rekel je, da je to moja zadnja sezona, da me bo vrgel ven ... Desetletnim otrokom v neki šoli je rekel, da sem na isti ravni kot oni in da zato ni čudno, da sem njihova najljubša članica žirije.
Je bilo težko delati z njim?
Ne, preprosto motila sem ga.
Kako pa gledate na zmagovalce tovrstnih šovov?
Predvsem mislim, da otroci, mlajši od 18 let, v takem šovu nimajo kaj iskati. Sama sem v hrvaškem šovu poskušala vreči ven vse premlade kandidate, vendar mi ni uspelo, saj je zmagala punca, ki še ni dopolnila 16 let. Toda ko odpre usta, imaš občutek, da poslušaš 80-letno divo, ki poje o svojih izkušnjah. Ko neha peti, pa se prelevi v majhno punčko.
Mislite, da je na Hrvaškem več zvezd kot pri nas?
Zdi se mi, da danes pogosto mešamo zvezdo s starleto. Na Hrvaškem imamo izraz "posvuduša", to je dekle, ki se udeleži vsake pasje procesije in jo najdeš v vsakem časopisu. In mislim, da imate vi več posvuduš kot Hrvati.
Lani ste imeli priložnost spoznati pravo zvezdo, Macy Gray ...
Ja, Macy me je lani celo povabila na grammy party (smeh). Super je, preprosta in enostavna ženska, še vedno imava stike. V nasprotju s Tonyjem Cetinskim me je sprejela kot mlajšo kolegico, ki te ne ogroža (smeh).
Slišim, da vam gre slovenščina vedno bolje ...
Joj, moja slovenščina je tako tragično slaba zato, ker ste izjemno prijazen narod in sem razvajena, ker me razumete. Redko me kdo popravi. Enkrat sem imela težave v šoli. Moj sin je delal domačo nalogo, kjer je pisalo r_ž_ in sta bili narisani dve roži. On je napisal "roži", jaz pa sem mu zbrisala in rekla, da se reče "rože". Nakar mi je v solzah povedal, "mami, to se v slovenščini reče roži". Joj, čisto sem pozabila na dvojino (smeh).
Z Đurom sta bila nedavno gosta na hrvaški televiziji, kjer sta govorila o Sloveniji ... Kako dojemata Slovenijo?
Obema je Slovenija dala dom in mislim, da sta vsakemu tujcu, ki pride iz južnih krajev, Slovenija in njena delovna etika všeč. Zato smo tukaj (smeh).
Je tudi vam všeč naša delovna etika?
Ja. No, sicer je super, ko prideš v Sarajevo in so popoldne vsi na kavi. Kavice se na Hrvaškem pijejo dve uri, v Bosni štiri, ampak kdo potem dela? V Sloveniji mi gre sicer na živce, da smo na kavi samo deset minut, ampak – je treba delat'. Ob vikendih pa se res sprostite. Vikend je za vas svet.
