Zgoraj omenjene dokumente, v katerih je zajetih 433 pobud, od teh 91 pobud Mestne občine Kranj, in seznam parcel (ta ni v digitalni obliki), na katerih se spreminja namenska raba, si je mogoče ogledati od 14. junija naprej na spletni strani občine in tudi v prostorih Mestne občine Kranj med uradnimi urami.
Pripombe in predloge lahko zainteresirani podajo pisno na mestu javne razgrnitve, na spletnem portalu prostor.kranj.si, po pošti z uporabo obrazca, dostopnega na prej omenjeni spletni strani, po e-pošti z uporabo predpisanega obrazca, vse informacije so na https://prostor.kranj.si/prostorski-akti/javne-razgrnitve/objava/36/81?fbclid=IwAR3EiR2rVjASD7BZhUYMo3NROK9S6gpm_maX1TIfecafFl-_0nk7noLYI8g
Že 20. junija je bila javna obravnava, dan pozneje, 21. junija, je mestni svet v prvi obravnavi sprejel prej omenjena osnutka Občinskega prostorskega načrta (OPN) in okoljsko poročilo, ki ga je pripravilo podjetje Ipsum.
O tem, koliko občanov je dejansko seznanjeno z razgrnjenim načrtom predvidenih posegov, je zelo nehvaležno ugibati. Smo pa tudi že v Žurnalu24 poročali, da je v Kranju velik interes za omenjene spremembe.
"Nas, lastnikov, nihče ni obvestil"
Na naše uredništvo so se v teh dneh obrnili občani iz krajevnih skupnosti Center in Vodovodni stolp, ki so po naključju zgroženi ugotovili, da se spremembe napovedujejo na njihovih parcelah na Partizanski cesti, Cesti Kokrškega odreda in Likozarjevi ulici. Gre za vpadnice, ki potekajo s severne obvoznice (ta je načrtovana na novo) na jug proti središču mesta.
Na Cesti Kokrškega odreda je denimo širitev v določenem odseku predvidena na vsaki strani ceste po pet metrov, na Partizanski cesti devet metrov, na Likozarjevi ulici pa devet oziroma osem metrov.
"Občina nas, lastnikov parcel, ki nam zaradi širitve ceste grozi razlastitev dela zemlje ali celo rušitev dela ali celega objekta oziroma doma, ni obvestila ... Šokantno je, koliko krajanov sploh ne ve, da jim grozi rušenje hiš, če bo to sprejeto... V mojem primeru bi šla cesta čez dvorišče in del hiše! Petindvajset stavb bi padlo za traso severne obvoznice, tako sem zasledil v enem izmed dokumentov, kjer je, citiram, zapisano: Dodatno je potrebno v okviru ureditve trase variante A urediti finančno kompenzacijo za rušitev več obstoječih objektov (predvidena je rušitev cca. 25 objektov) ter preselitev lokalnega prebivalstva," nam je potožil bralec, ki je v teh dneh na dopustu.
Kot je navedel sogovornik, je veliko razlogov, da se teh sprememb prostorskega načrta ne sprejme.
"Delno ali v celoti bi bilo treba porušiti več hiš in drugih nepremičnin. Iz predlaganih dokumentov pa izhaja, da niso zadoščeni minimalni odmiki stavb od ostalih površin in gre torej za neskladje z zakonodajo. Gre tudi za uničevanje kulturne dediščine (Savnikova vila, Drčeva vila, ograja Prešernovega gaja) in grob poseg v miren del mesta. Če bo vse to uresničeno, bodo bistveno spremenjeni prometni tokovi oziroma v tem delu mesta grozi bistveno povečanje motornega prometa. Nerazumljiva nam je prometna politika, da je vpadnica po novem vrisana mimo šole in dveh vrtcev, kjer je zdaj območje umirjenega prometa z 20 kilometri na uro in je ena glavnih pešpoti oziroma kolesarskih povezav s središčem mesta."
Niso vedeli za javno obravnavo
Zgroženi krajani so, kot nam je še povedal sogovornik, za informacije o tem, kaj se dogaja, vprašali svoje predstavnike v Krajevni skupnosti Center. "Dobili smo pojasnilo, da je ta načrt že zelo star, po drugi strani pa tudi, da za te predlagane spremembe OPN na KS Center sploh ne vedo ... Mnogi smo v teh dneh na dopustu, a se povezujemo, tako da bomo zagotovo napisali pripombe in jih naslovili na pristojne na občini," je napovedal sogovornik.
Palača Mestne občine Kranj oziroma nekdanji OLO.
V nadaljevanju je bil sogovornik kritičen tudi do obveščanja, kajti za javno obravnavo, ki je bila 20. junija, krajani sploh niso vedeli (javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi je bilo objavljeno na spletni strani Mestne občine Kranj in tudi v Kranjskih novicah in Gorenjskem glasu, op. a.).
"Nihče od sosedov ni vedel za to. Sklepamo lahko, da je sistem obveščanja zatajil oziroma je bil pomanjkljiv. Pričakovali bi, da v krajevnih skupnostih spremljajo tako pomembne zadeve, kot so spremembe občinskega prostorskega načrta, in po potrebi obveščajo prebivalce. Tako pa bi morali prebivalci sami proaktivno in redno spremljati spletne strani občine. Seveda se postavi vprašanje, čemu smo potem volili za predstavnike, če nas o tem ne obvestijo, da bi šla vpadnica nekomu čez polovico hiše?"
Dostop do dokumentov na občinski spletni strani pa je, kot je še poudaril sogovornik, po njegovo dokaj zapleten in marsikomu težaven.
Po dosegljivih informacijah so "na nogah" tudi krajani KS Vodovodni stolp. Njih moti uničenje zelenih površin na severnem delu Kranja. Tudi oni načrtujejo, da bodo v prihodnjih dneh pripravili pripombe in tudi platformo za zbiranje podpisov proti predlaganim spremembam.
Kje so predvidene spremembe
Kot izhaja tudi iz gradiva za sejo mestnega sveta z dne 21. junij, so manjše širitve stavbnih zemljišč, pretežno namenjene bivanju in kmetijam (24 kmetij) v naseljih Podblica, Njivica, Polje, Trstenik, Pangršica, Srednja vas, Golnik, Goriče, Zalog, Letenice, Tenetiše, Tatinec, Srakovlje, Kokrica, Suha, llovka, Zgornja Besnica, Spodnja Besnica, Rakovica, Struževo, Rupa, Predoslje, Zabukovje, Pševo, Stražišče, Čepulje, Zgornje Bitnje, Srednje Bitnje, Orehek, Drulovka, Hrastje, Šutna, Breg ob Savi, Jama, Meja, Praše, Mavčiče in Podreča.
Malo večje načrtovane ureditve stanovanjske namembnosti so predvidene v Zgornji Besnici, Predosljah, Zgornjih Bitnjah, na Meji in Orehku/Drulovki, v Podreči pa se tudi stanovanjske površine za posebne namene spremenijo in namenijo stanovanjski namembnosti.
Predvidena je celovita prenova degradiranega območja Primskovo v intenzivno polivalentno urbano strukturo centralnih dejavnosti (nov fokus centralnih dejavnosti v Kranju) in razvoj centralnih dejavnosti na območju Čirč (jugovzhodno od trgovskega centra Hofer). Razvoj centralnih dejavnosti je predviden tudi v Mavčičah, na Laborah in na severovzhodnem delu Primskovega (nad Vrtačem).
Oblegana cesta na sv. Jošt
Pomembnejša območja gospodarske javne infrastrukture so: premik načrtovane severne obvoznice proti severu (kar zdaj problematizirajo zlasti krajani KS Vodovodni stolp in KS Center, op. a.), umestitev nove cestne povezave Škofja Loka (Trata) –Kranj (Meja), rekonstrukcija občinske ceste Kranj–Hrastje, preureditev avtocestnega priključka Kranj vzhod, manjša uskladitev nove trase podaljška Delavske ceste, umestitev parkirišča za uporabnike storitev protokolarnega območja Brdo (celotno posestvo je sicer kulturni spomenik državnega pomena in za naravno vrednoto državnega pomena, zaradi vrstne inhabitatne pestrosti pa tudi za gozd s posebnim namenom, ekološko pomembno območje in varovano območje Natura 2000), umestitev novih mostov čez Savo in Kokro, uskladitev namenske rabe prostora za obstoječe vodohrane, čistilne naprave, zajetja, vrtine in male hidroelektrarne, umestitev parkirišč ob poti na Jošt, umestitev novih bencinskih servisov ob glavnih vpadnicah v mesto (Rupa, Labore in Letenice).
Skica nadhoda od pokopališča čez regionalno cesto.
Predvidena je tudi širitev obstoječega Športnega centra Kranj (Stanko Mlakar), gradnja objektov za šport na Primskovem, glampingi v naseljih Letenice, Praše, llovka in Predoslje, ureditev novih športnih površin Tenetiše in Hrastje, adrenalinski park v gozdu nasproti Tuša, uskladitev oziroma umestitev kolesarskih stez, umestitev biatlonskega poligona (tekaška steza), zipline Šmarjetna gora–mesto Kranj in širitev oziroma uskladitev pokopališč Predoslje in Kokrica.
Stadion Stanka Mlakarja
Predvidena je širitev gospodarske cone Struževo/Polica ob načrtovanem železniškem terminalu, ki je predviden z državnim prostorskim načrtom za nadgradnjo glavne železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice. Prav tako je predvidena širitev obstoječe gospodarske cone Hrastje na vzhodu v gozdni prostor in na zahod na površine kmetijske proizvodnje (nekdanja kmetijska zadruga Sloga).
Načrtovana je tudi bolnišnica na Zlatem polju pod traso severne obvoznice (Gorenjska regijska bolnišnica) s trgovsko gostinskim hotelom. Alternativna možnost umestitve bolnišnice je tudi na območju Kranj sever. Zdravstvena dejavnost je dopustna tudi na območju, kjer se predvideva krepitev centralnih dejavnosti na Primskovem.
Na Golniku načrtujejo gradnjo bivalnih enot za zaposlene in gostujoče zdravnike.
Poleg že predvidenega doma za starejše dementne osebe in osebe z duševnimi težavami na Golniku se predvideva razvoj teh dejavnosti tudi v naselju Trstenik (Vas za dementne) in v naselju Zgornja Besnica (Vas za starejše).
Na področju izobraževanja je predvidena širitev za potrebe šole na Primskovem, zunanjih površin Osnovne šole Staneta Žagarja, širitev vrtca Trstenik, Bitnje in vrtca na Planini (Čebelica), ter waldorfska šola v Predosljah.
Visoka gostota poselitve
V okoljskem poročilu, ki ga je izdelalo podjetje Ipsum iz Domžal, je navedenih več zanimivih podatkov. Navajamo. MO Kranj meri 150,9 km2 in jo sestavlja 49 naselij. Gostota poselitve znaša 377 prebivalcev na km2, kar močno presega gorenjsko (96,3 preb./km2) in slovensko povprečje (103 preb./km2). V štirih urbanih naseljih (Kranj, Britof, Hrastje, Kokrica) živi 76 odstotkov vseh prebivalcev, v drugih podeželskih naseljih pa 24 odstotkov prebivalcev. Uvršča se med občine z visoko gostoto poselitve. Po številu prebivalcev je Mestna občina Kranj (po podatkih SURS z dne 1.1. 2023 ima 57.171 prebivalcev) na tretjem mestu med slovenskimi občinami, takoj za Ljubljano in Mariborom.
V poročilu je med drugim še navedeno, da so razvojni interesi države in regije na območju Kranja usmerjeni predvsem v izboljšavo železniške infrastrukture. Glavni cilji prostorskega načrta so: zagotovitev večje nosilnosti proge, dvig hitrosti vlakov, povečanje stopnje varnosti železniškega in cestnega prometa ter odprava in preprečevanje negativnih vplivov na okolje.
Kmetijska zemljišča v MO Kranj predstavljajo približno tretjino rabe prostora glede na veljavno namensko rabo. Kmetijska raba je sicer omejena z reliefnimi razmerami in omejena večinoma na nižinski del, to je Kranjsko – Sorško polje.V dejanski rabi zavzemajo njive in vrtovi ter travniške površine vsaka po 15 odstotkov vseh površin v dejanski rabi. Gozdnih površin v občini je 8197 hektarov (54 odstotkov), pozidanih pa 1828 hektarov (12 odstotkov).
"Pozidave kmetijskih površin so umestne le, če gre za smiselne širitve že obstoječe poselitve ali če ni drugih možnih alternativ. Določene kmetijske površine so zaradi opuščanja rabe v zaraščanju. V dejanski rabi drugih kmetijskih površin, kamor med drugimi sodijo tudi kmetijska zemljišča, je opredeljenih 201 ha zemljišč. Večina kmetijskih površin je v intenzivni obdelavi, tako da ne prihaja do nastanka večjih zaraščajočih površin. Krčitve gozda za potrebe nadomeščanja izgube kmetijskih površin ne območju MO Kranj so težko izvedljive zaradi mnogih varstvenih režimov (poplavna in naravovarstvena območja, erozijski predeli, Natura 2000 območja…" je med drugim navedeno v okoljskem poročilu.
Glede nove trase severne obvoznice, ki naj bi se prestavila bolj severno od obstoječe načrtovane, ki je že v veljavni namenski rabi Občinskega prostorskega načrta, je zapisano, da se "nova trasa načrtuje na območju, ki v dejanskem stanju predstavlja gozd in kmetijske površine". Prav tako se v prostor, na kmetijske in gozdne površine, umešča povezovalna cesta Kranj–Škofja Loka na območju naselja Meja.
Poslovna cona Hrastje
S prostorskim načrtom se predvideva tudi širitev proizvodnih površin kot nadaljevanje obstoječih proizvodnih območij. Tovrstne širitve načrtujejo na območju naselij Polica, Hrastje in Struževo. "Vse dejavnosti znotraj navedenih območij v tej fazi načrtovanja niso poznane. V kolikor se bodo v prostor umestile dejavnosti, ki bi imele za posledico emisije snovi v tla, je potrebno postopati skladno s predpisi, ki določajo emisije v tla," je zapisano v poročilu.
Dve pobudi, ki bi pomenili sečnjo gozda, že izločili
Sprememba namenske rabe na kmetijskih zemljiščih je načrtovana na približno 21 hektarih najboljših kmetijskih in drugih zemljišč. Torej je bilanca za kmetijska zemljišča v tem prostorskem planu negativna, glede na veljavni OPN. Na celotni površini občine je to še vedno 30,29 odstotka kmetijskih zemljišč (v veljavnem OPN je razmerje 30,41 odstotka), kar pomeni razliko 0,12 odstotka.
Večja območja, kjer se spreminja kmetijska namenska raba v stavbno zemljišče, in sicer za poslovno proizvodne cone, so na Polici. Tam je predvidenih približno 7,7 hektara kmetijskih zemljišč za spremembo namenske rabe v IG (gospodarske cone)
Na Golniku bi za območje novih stavbnih zemljišč, na katerih nameravajo zgraditi stanovanja za zdravstvene delavce, posekali približno dva hektara gozda. Gozd na tem območju ni varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom.
Tekom postopka so, kot še izpostavljajo v okoljskem poročilu, že izločili dve pobudi, ki sta bili vrednoteni v sklopu gozda. Prva, znotraj parka Brdo, je predvidevala novo ureditev za potrebe športnih in drugih dejavnosti, druga je bila na območju Jošta, kjer so načrtovali nov športni center. Pri tej drugi pobudi je investitor odstopil od nadaljnjega postopka.
Zanimivo je, da se v primarno rabo gozdnih površin (dejansko stanje gozd) vračajo površine s pobudo na območju Tenetiš, kjer je površina 13 hektarov, in še nekatere manjše pobude, vse skupaj približno 15 hektarov, tako da se zaradi izvedbe OPN površina gozdov, ob upoštevanju vseh načrtovanih območij sprememb namenske rabe na gozdnih površinah ter vračanju stavbnih zemljišč z dejansko rabo gozda nazaj v primarno rabo - gozdnih površin, ne bo bistveno zmanjšala.
Zadržki do jeklenice
Strokovnjaki za okolje so med drugim podali tudi mnenje oziroma stališče o jeklenici (t. i. zipline), ki bi peljala med hotelom Creina in Šmarjetno goro, in predlagali omilitveni ukrep.
Hotel Creina.
Citiramo: Iz odloka ni jasno razvidno, kako naj bi trasa jeklenice potekala, kje je izhodna in končna točka. Umestitev jeklenice posega v več enot dediščine: 274 Kranj – Mestno jedro, spomenik, naselbinska dediščina; 5131 Kranj - Srednjeveško mestno obzidje, spomenik; 17718 Kranj - Hotel Creina, stavbna dediščina; 10129 Kranj - Arheološko najdišče Mestno jedro, arheološko najdišče; 5543 Kranj - Arheološko najdišče Gradišče na Šmarjetni gori, spomenik, arheološko najdišče; 9369 Kranj - Arheološko območje Šmarjetna gora, stavbna dediščina; 15118 Kranj - Cerkev sv. Marjete na Šmarjetni gori, stavbna dediščina; 15118 Kranj - Cerkev sv. Marjete na Šmarjetni gori, vplivno območje. Presojal se je predvsem vpliv na vedutno izpostavljenost in pojavnost v prostoru posameznih enot dediščine, ki se jih ta poseg dotika. Najbolj izpostavljeni sta enoti Mestno jedro in Cerkev sv. Marjete na Šmarjetni gori.
Šmarjetna gora nad Kranjem.
Mestno jedro je za spomenik razglašeno med drugim tudi zaradi izjemne pomolne lege nad sotočjem dveh rek in zaradi pomembne zunanje podobe mestnega tkiva, prvenstveno pa se varuje celovitost celotnega območja v neokrnjenosti in izvirnosti, dejavnosti ki potekajo na območju pa morajo biti usklajene s spomeniško funkcijo območja. Varuje se značilna pojavnost v prostoru. Vplivno območje cerkve sv. Marjete oziroma Šmarjetna gora predstavlja v prostoru dominanto, varuje pa se njeno prostorsko integriteto, pričevalnost, dominantnost, zaradi česar je bilo območje razglašeno. Pomembna je zaradi svojega zgodovinskega, prostorskega in simbolnega pomena. Nameravani poseg ne predstavlja dejavnosti, ki je usklajena s spomeniško funkcijo, je v nasprotju z varovanimi prvinami spomenika in vplivnega območja ter bi v primeru uveljavitve okrnil vedutno izpostavljenost obeh enot dediščine.
Gre za neposreden vpliv, poseganje v vplivno območje enot kulturne dediščine oziroma za spremembo vidnega zaznavanja kulturne dediščine zaradi zastiranja vedut ali postavljanja prostorskih dominant v podrejeno vlogo. Zastrta pomembna veduta na enoto kulturne dediščine pomeni razvrednotenje varovanih lastnosti kulturne dediščine. Pomembne dominante v prostoru pa ob umeščanju novih dominant izgubijo svoj pomen, kar prav tako pomeni razvrednotenje varovanih lastnosti kulturne dediščine, so opozorili strokovnjaki v okoljskem poročilu.
Prvo naj naredijo javen wc na glavni avtobusni postaji. Važno da imamo nove spomenike v parkih, ki so sami sebi namen in spomin na razmetavanje z našim denarjem.
Da to prebereš moraš biti pravnik