Potreba po pripravi sprememb in dopolnitev se je pokazala dokaj hitro na podlagi novih dejstev v prostoru, pomanjkljivih izhodiščnih podatkov, razvojnih potreb lokalne skupnosti, prejetih pobud in predlogov pravnih in fizičnih oseb ter zakonodajnih sprememb. Pred pripravo sprememb in dopolnitev je občina z javnim naznanilom leta 2015 in leta 2017 pozvala zainteresirano javnost k podaji predlogov oziroma pobud za eventualno spremembo prostorskega akta. Pridobljenih je bilo okoli 600 pobud in predlogov za spremembo prostorskega akta, vključenih pa 433, od tega je 91 pobud Mestne občine Kranj (MOK). Strokovno so bili analizirani glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja, upoštevanje varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, po ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo.
Četrte spremembe in dopolnitve OPN MOK se tako nanašajo na spremembe in dopolnitve strateškega (SPN) in izvedbenega (IPN) dela. Vključujejo namensko rabo prostora in tekstualni. Poleg sprememb in dopolnitev, ki izhajajo iz utemeljenih pobud pravnih in fizičnih oseb, so v odloku tudi popravki določb tekstualnega dela IPN, ki so se izkazali za potrebne skozi prakso in bodo prispevali k večji jasnosti in uporabi določb ter sprememb zaradi spremenjene zakonodaje. Občina ter izdelovalec sprememb in dopolnitev prostorskega akta sta zavzela mnenja do obravnavanih pobud in jih razvrstila v več sklopov, za katere so bili izvedeni posamezni postopki sprememb in dopolnitev OPN.
"Bistveno je to, da smo javnost o tem že seznanili in ljudje so zelo zainteresirani. Te spremembe in dopolnitve bodo razgrnjene do 13. avgusta. Zakonsko je to namreč določeno za en mesec, ampak smo se, glede na počitniški poletni čas, odločili, da smo zadevo razširili na dva meseca. Pred drugo obravnavo na mestnem svetu se bomo z vsem svetniškimi skupinami dobili, podrobno pregledali vse postavke, tako da računam, da bo drugo branje ali konec leta ali pa v začetku leta 2024," je pojasnil kranjski župan Matjaž Raklovec.
V svetniški skupini SDS so sicer že na začetku seje predlagali umik točke o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj. "Ali se vam zdi, da je postopek pravilen, glede na to da imamo na mestnem svetu prvo obravnavo, poteka pa še javna razgrnitev," je vprašala Saša Kristan (SDS). "Običajno javna obravnava ni nikjer predpisana, kdaj mora biti oziroma prva seja mestnega sveta. Gre za to, da po poslovniku to ni določeno. Od kar sem zaposlena na občini, to je več kot 15 let, ni nikoli bilo tako, da je bila najprej zaključena javna obravnava in šele nato prva obravnava na seji. Običajno je bila vedno med javno razgrnitvijo. Občine pa različno postopajo v tem primeru," je pojasnila vodja Urada za okolje in prostor Mihaela Šuštar Gruber.
Na podobno tematiko se je oglasil tudi svetnik Igor Velov (Lista za razvoj Kranja). "Kljub temu, če zakon ne določa ali omogoča prej omenjeno, se mi vseeno zdi bolj prav in logično, da je najprej javna razgrnitev in šele po tem prvo branje. Do drugega branja se namreč svetnikom in svetnicam odvzame kar nekaj moči, ker lahko posežejo samo z amandmaji. Lahko bi namreč župan marsikaj že prej rešil na podlagi naših pripomb."
Svetniki niso potrdili prekinitve točke, so pa na koncu z veliko večino podprli Še vedno pa je gradivo javno razgrnjeno, in sicer do 13. avgusta 2023. Po tem bo sledila priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve, izdelava predloga četrtih sprememb in dopolnitev OPN ter okoljskega poročila, pridobitev odločbe o sprejemljivosti vplivov plana na okolje, pridobivanje drugih mnenj, izdelava usklajenega predloga prostorskega dokumenta in nato še končni sprejem na mestnem svetu.
Samo lapanje in nič narejenega.