Štipendije, za tiste, ki jih potrebujejo, že obstajajo, in se kličejo državne. Zoisove štipendije naj bi bile spodbuda nadarjenim. Se pa strinjam s tem, da bi se omogočilo revnejšim, da kombinirajo državno in Zoisovo štipendijo, do nekega maksimuma seveda. Zdaj… ...prikaži več se večinoma vsi odločajo za državno, ker je pač višja od Zoisove in je potem Zoisova več ali manj za tiste nadarjene, ki niso socialno ogroženi.
Treba se je vprašati, zakaj obstajajo šole, kjer so možni takšni visoki rezultati. Če bi bil nivo na vseh faksih tak, kot je na težkih (medicina, naravoslovni predmeti,...), potem bi bila čisto dovolj ocena 9 za pridobitev štipendije in 8 za ohranitev.
Ko bi vi vedli kaki nesposobneži majo štipendije...(vem kr vidim...) Če ga vprašaš po snovi bo že res da jo zna...ampak mu obrni vprašanje, ga vprašaj na malo bol praktičen način ali še dodaj kakšen problem za razmislit pa ne… ...prikaži več bo imel pojma o pojmu...zastavi isti problem nekomu ki se ne trudi toliko za ocene ker ne vidi smisla v sistemu pa ga bo čisto možno da rešil...
Žal ni potrebna niti pridnost. Nivo v šolah in univerzah pada, znanja ni nobenega, so samo pritiski staršev ali pravi priimek. Naj ukinejo Zoisove štipendije in začenejo deliti štipendije tistim otrokom, ki jih res potrebujejo, ne pa otrokom zdravnikov, politikov...(ki… ...prikaži veči velikokrat sploh niso nadarjeni!)
Slovenija bo morala prej ali slej urediti tudi način financiranja dodiplomskega in podiplomskega študija. model kot ga imamo sedaj, je zaradi delovno socialnih vzrokov, finančno nevzdržen. da skoraj 80 odstotkov maturantov nadaljuje z izobraževalnim procesom zato, ker po končanem srednješolskem… ...prikaži večm izobraževanju, ne dobijo dela v poklicih za katere so se izobraževali, si država enostavno ne, da ne more privoščiti, temveč ni zmožna zagotavljati tako visokega standarda, kot bi večina rada. prav gotovo bomo morali uvesti nekatere korektorje, da se bodo v nadaljnji izobraževalni sistem vključili tisti maturantje, ki so se že do sedaj izkazali s svojo bistrostjo, inteligenco in pa, predvsem delavnostjo. na vsak način, pa ne sme biti socialni položaj tisti odločujoči faktor, ki bi onemogočal študij nadarjenim bodočim študentom, ki bi bili zaradi finančnih razlogov prikrajšani, da bi lahko razvili vse svoje potenciale in na tak način prispevali k razvoju družbe.
ne nadarjenost, ne pridnost, štejejo samo veze!
Štipendije, za tiste, ki jih potrebujejo, že obstajajo, in se kličejo državne. Zoisove štipendije naj bi bile spodbuda nadarjenim. Se pa strinjam s tem, da bi se omogočilo revnejšim, da kombinirajo državno in Zoisovo štipendijo, do nekega maksimuma seveda. Zdaj… ...prikaži več se večinoma vsi odločajo za državno, ker je pač višja od Zoisove in je potem Zoisova več ali manj za tiste nadarjene, ki niso socialno ogroženi.
Treba se je vprašati, zakaj obstajajo šole, kjer so možni takšni visoki rezultati. Če bi bil nivo na vseh faksih tak, kot je na težkih (medicina, naravoslovni predmeti,...), potem bi bila čisto dovolj ocena 9 za pridobitev štipendije in 8 za ohranitev.
bi vas rad videl nekatere pametnjakoviče, če ste sposobni obdržati zoisovo štipendijo na kaki gimnaziji. mhm...
Ko bi vi vedli kaki nesposobneži majo štipendije...(vem kr vidim...) Če ga vprašaš po snovi bo že res da jo zna...ampak mu obrni vprašanje, ga vprašaj na malo bol praktičen način ali še dodaj kakšen problem za razmislit pa ne… ...prikaži več bo imel pojma o pojmu...zastavi isti problem nekomu ki se ne trudi toliko za ocene ker ne vidi smisla v sistemu pa ga bo čisto možno da rešil...
Žal ni potrebna niti pridnost. Nivo v šolah in univerzah pada, znanja ni nobenega, so samo pritiski staršev ali pravi priimek. Naj ukinejo Zoisove štipendije in začenejo deliti štipendije tistim otrokom, ki jih res potrebujejo, ne pa otrokom zdravnikov, politikov...(ki… ...prikaži veči velikokrat sploh niso nadarjeni!)
Slovenija bo morala prej ali slej urediti tudi način financiranja dodiplomskega in podiplomskega študija. model kot ga imamo sedaj, je zaradi delovno socialnih vzrokov, finančno nevzdržen. da skoraj 80 odstotkov maturantov nadaljuje z izobraževalnim procesom zato, ker po končanem srednješolskem… ...prikaži večm izobraževanju, ne dobijo dela v poklicih za katere so se izobraževali, si država enostavno ne, da ne more privoščiti, temveč ni zmožna zagotavljati tako visokega standarda, kot bi večina rada. prav gotovo bomo morali uvesti nekatere korektorje, da se bodo v nadaljnji izobraževalni sistem vključili tisti maturantje, ki so se že do sedaj izkazali s svojo bistrostjo, inteligenco in pa, predvsem delavnostjo. na vsak način, pa ne sme biti socialni položaj tisti odločujoči faktor, ki bi onemogočal študij nadarjenim bodočim študentom, ki bi bili zaradi finančnih razlogov prikrajšani, da bi lahko razvili vse svoje potenciale in na tak način prispevali k razvoju družbe.