Danes moramo biti stalno na preži, saj nam ni treba skrbeti le za lastno varnost in za varnost premoženja, temveč vse bolj za varnost digitalnih naprav, podatkov in nasploh »digitalnega življenja«. Spletnemu kriminalu in vohunjenju za podatki se praktično ne moremo izogniti.
Napadalci uporabljajo številne tehnike, s katerimi poskušajo pretentati varnostne mehanizme. Ker smo zaradi neznanja ali malomarnosti pogosto za uspešne napade krivi sami, je zavedanje o grožnjah toliko bolj pomembno. Zato je vse skupaj mnogo lažje, če se s problematiko informacijske varnosti srečamo že v zgodnji mladosti.
Svet se hitro spreminja
Zaradi tehnološkega razvoja se svet tako rekoč pred našimi očmi zelo hitro spreminja. Slednje ne pomeni samo potrebe po vseživljenjskem učenju, temveč vse bolj tudi obvladovanje digitalnih veščin in večjo digitalno pismenost. Kako pomembna je ta, je nenazadnje pokazalo zadnje leto, ki smo ga zaradi pandemije večinoma preživeli med učenjem in delom od doma.
Sprememba ne zahteva le znanja uporabe računalnika oziroma programskih orodij, saj skrb za varnost iz rok informacijskih strokovnjakov delno potiska v roke upornika. Obnašati se moramo varno in biti pripravljeni na nepričakovane zaplete, kajti na daljavo je marsikaj težje rešiti kot v pisarni ali v učilnici.
Bistvenega pomena je poznavanje groženj, ki na nas prežijo v obliki socialnega inženiringa, med spletnim nakupovanjem in pri uporabi družbenih omrežij, da lahko sprejmemo ustrezne zaščitne ukrepe. Pri tem je poleg načela previdnosti, da na primer ne klikamo na priponke, ki jih ne pričakujemo ali ne dovolimo nameščanja programov, ki jih nismo hoteli namestiti, v pomoč vsaj osnovno poznavanje tehnologij. Kar pomeni tudi izkoriščanje zaščitnih orodij, ki jih te ponujajo. Vendar jih moramo poznati, če jih želimo uporabiti.
Preventiva pred kurativo
Informacijska varnost nam mora zlesti pod kožo. Na dogajanje v digitalnem svetu se moramo pravilno odzivati, ne da bi predolgo razmišljali. Poleg upoštevanja znanih pravil varne rabe uporabljamo močna, različna gesla, ne odpiramo sumljive pošte, računalnika ne puščamo prižganega, ko nismo ob njem, računalnika ne puščamo nenadzorovanega, osebnih podatkov in drugih občutljivih podatkov ne posredujemo preko telefona, teh in tabličnih računalnikov ne puščamo odklenjenih, ne uporabljamo USB-ključkov, za katere ne vemo, kdo jih je pred nami uporabljal, ne odpiramo oziroma ne obiskujemo sumljivih spletnih strani, ne puščamo dokumentov, tabel, evidenc z osebnimi podatki na mizi, ne objavljamo rizičnih podatkov na družbenih omrežjih in tako naprej.
Naj imamo še toliko znanja in smo nadvse previdni, se lahko pripeti nepredstavljivo. Panika takrat ne pomaga. Znati se moramo pravilno odzvati, spremeniti gesla, preklicati kartice in zlorabo prijaviti, kar vsekakor mnogo lažje storimo, če so nam načela informacijske varnosti blizu.
Ker znanja nikdar ni preveč, je odlična ideja organizacija krožkov v osnovnih šolah, na katere bi se učenci lahko prostovoljno prijavili in nadgradili siceršnja računalniška znanja, ki jih pridobijo v okviru predpisanih predmetov. Hkrati pa bi, kar je morda celo pomembnejše, osvojili zdrav pogled na varnostno problematiko s ciljem omogočiti otrokom polno uporabo vseh prednosti tehnološkega razvoja ob hkratnem zagotavljanju varnosti v digitalnem svetu.
Kot družba smo namreč precej naivni, ko otroke spustimo na družbena omrežja, ne da bi jih pripravili na vse, kar jih tam čaka. Prihodnost bo od nas in od naših potomcev namreč zahtevala polno digitalno pismenost. Ne samo znanja uporabe pisarniških orodij in še kakšnega programa zraven, zaradi katerega se danes nekateri s ponosom trkajo po prsih, temveč mnogo več. Znanje programiranja, analitično mišljenje in druge digitalne veščine, ki se jih moramo začeti učiti že zdaj.
