Po mnenju organizacije, ki deluje pod okriljem ZN, bo v prihodnjih mesecih vse več držav v razvoju uvedlo regulirane cene osnovnih živil. Z njimi naj bi preprečili eksistenčno krizo najrevnejšega sloja prebivalstva. Med ukrepi, ki jih FAO pričakuje, je tudi izdatnejše subvencioniranje kmetijstva in živinoreje ter črtanje dajatev za uvoz hrane.
Kot je v pogovoru za Financial Times dejal vodja FAO Jacques Diouf, bo v nekaterih državah treba uvesti regulacijo cen hrane, zato tamkajšnje gospodarstvo čakajo pritiski. "Če bodo cene hrane še naprej naraščale, ne bom presenečen, če bo prišlo do nemirov," je povedal Diouf. Med primeri, kjer se nemiri že dogajajo, so Mehika, Burkina Faso in Jemen. Nekatere države so se s problemom že spopadle na najvišji ravni: v Rusiji so se trgovci in nekateri proizvajalci živil dogovorili, da bodo cene nekaterih osnovnih živil, kot so mleko, jajca, kruh in sir, vrnili na raven sredine oktobra. V Maroku so ukinili carine na uvoz žit, Egipčani pa so povečali kmetijske subvencije.
Vse več ljudi in vse manj energentov
Cena hrane se je v nekaterih manj razvitih državah v zadnjem letu povprečno
povzpela kar za 11 odstotkov. Med temeljnimi vzroki je rast svetovne populacije in z njo povezano
povečanje povpraševanja po hrani v državah v razvoju ter pogostejše naravne katastrofe, ki so
posledica globalnega segrevanja. Krivec za dražjo hrano je posredno tudi pomanjkanje tradicionalnih
energentov: zaradi drage nafte in plina se veliko držav preusmerja v proizvodnjo biogoriv, ki
zasedajo ogromne kmetijske površine. Ker kmetom za poljščine ostane manj obdelovalnih površin, je
pridelek manjši in cene ob hkratnem povečanem povpraševanju še višje.
